Monografija z naslovom Ivan Hribar – Javno. Ustvarjalno. Zasebno. je izšla pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljene (MGML) in v sodelovanju z ljubljansko pedagoško fakulteto. Knjiga je razdeljena v tri dele, ki se po besedah sourednice in avtorice prispevka Irene Žmuc povezujejo – javno, ustvarjalno in zasebno.

Besedila za monografijo je prispevalo 12 avtoric in avtorjev, ki prinašajo novosti, dopolnitve in zanimivosti. Več je podrobnosti iz Hribarjevega precej neobičajnega zasebnega življenja, prav tako iz njegovega političnega in še zlasti kulturnega delovanja. Glavnina avtorjev je iz Mestnega muzeja Ljubljana, sodelovali so tudi avtorji s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Jerneja Batič z Mestne občine Ljubljana pa je pripravila prispevek o prenovi vile. Tu so še intimni spomini izpod peresa Mojce Jenko, ki je nekaj časa živela v vili, prispevek pa opisala kot neke vrste hommage Zlatici Hribar.

Sourednica in avtorica prispevka Darja Kerec je opozorila na Hribarjev rokopisni roman gospod Izidor Fučec: srednjeveška povest naših dni, ki je danes hranjen v rokopisni zbirki Ivana Hribarja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Kot je povedala, si želijo, da bi tudi ta roman, ki obsega 26 zvezkov, doživel objavo.

Po besedah literarne zgodovinarke Milene Mileve Blažić, ki je podpisala uvodnik, bi izid romana Izidor Fučec spremenil slovensko literarno zgodovino. Roman je po njenih besedah jezikovno izjemno zanimiv, je razvojni in tudi srednjeevropski roman. Ob tem je poudarila, da je imel Hribar izjemen spomin ter literarno in zgodovinsko zavest.

Prispevke so poleg že omenjenih prispevali še še Luka Kropivnik, Mojca Ferle (sourednica), Blaž Vurnik, Barbara Savenc, Ana Iskra Pokrajac, Matevž Zupan, Katarina Toman Kracina in Andreja Rihter. Uvodnika sta prispevala tudi ljubljanski župan Zoran Janković in direktor MGML-a Blaž Peršin. Ta je ob tej priložnosti izrazil veselje, da prenova vile Zlatica ni šla zgolj v smer podajanja Hribarjeve zgodbe in predstavitve meščanske kulture. Spomnil je, da je bil Hribar med drugim začetnik slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi zaradi tega je danes ključna živa dejavnost Foruma slovanskih kultur v nekdanji Hribarjevi vili.

Sam vidi pomen monografije predvsem v tem, da je tolikšno število ljudi podalo uvid v Hribarjevo delo kot župana, misleca in kulturnika.