57. številka je bila prvi izraz potrebe po osamosvojitvi slovenskega naroda, če le-temu eksistenca ne bi bila zagotovljena v okviru skupne jugoslovanske države. Foto: RTV SLO
57. številka je bila prvi izraz potrebe po osamosvojitvi slovenskega naroda, če le-temu eksistenca ne bi bila zagotovljena v okviru skupne jugoslovanske države. Foto: RTV SLO
Dane Zajc
Dane Zajc - eden izmed literatov in razumnikov, ki jim bo posvečena 300. številka Nove revije.
Nova revija je prepoznala tudi moč delovanja skupine Laibach in ji posvetila 13. in 14. številko. Foto: Akasha Bojic

Ob tej priložnosti bo po besedah urednika Nove revije in pesnika, esejista ter prevajalca Nika Grafenauerja izšla jubilejna 300. številka. Kot je Grafenauer povedal za tednik Demokracija, bo ta izdaja publikacije posvečena Jožetu Pučniku, Danetu Zajcu in Rudiju Šeligu, pokojnim razumnikom, ki so nekoč objavljali v Novi reviji.

"kritično misel o jugoslovanski stvarnosti in se zavzeli za demokratrično in pluralistično družbo, v kateri ne bo nihče nasprotoval suverenosti ljudstva".

Prvi izraz morebitne potrebe po samostojnosti
To je o Novi reviji v svojem delu Jugoslavija: Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije napisal Jože Pirjevec. 57. številka je bila prelomna tudi zato, ker je bila v njej prvič izražena možnost slovenske osamosvojitve oziroma njena nujnost, če suverenosti slovenskega naroda ne bi bilo mogoče doseči v sklopu skupne države. 57. številka Nove revije je zaradi radikalnosti nujno sprožila grobo reakcijo partijske oblasti.

Niko Grafenauer je 57. številko obenem označil tudi za prelomnico v zgodovini revije, o kateri je še dejal: "Za Novo revijo ni mogoče reči, da si je kadar koli prisvajala kakršno koli preroško vlogo, pač pa je kot časopis za mišljenje ves čas kritično spremljala in označevala družbenopolitično dogajanje tako na Slovenskem kot tudi v Jugoslaviji."

Izkaz drznosti že s 13. in 14. številko
Vodstvo revije je drznost in zavedanje pomena slovenske kulturne produkcije pokazalo večkrat. Kot radikalno potezo velja izpostaviti tudi odločitev uredništva, da svojo 13. in 14. številko (izšli sta leta 1983) posveti delu kulturno-umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst, ki je s svojim v različne umetniške oblike "zavitim" preizpraševanjem družbenopolitičnega stanja v Sloveniji prav tako bil eden izmed akterjev, ki so že v osemdesetih opozarjali na vprašanje ohranjanja samobitnosti slovenskega naroda v skupni jugoslovanski državi.

Polona Balantič