Na vsakem bralniku so poleg izbranih leposlovnih del naložena osnovna navodila za rokovanje z bralnikom in tudi natančnejši opis bralnika kolibri V3. Bralniku so priložena tudi tiskana navodila in anketni list za uporabnike oz. bralce e-knjig. Med osnovnimi navodili je tudi zapisano, da prenašanje kakršnih koli vsebin na bralnik, ki je last knjižnice, ni dovoljeno, je onemogočeno in da z bralnikom lahko beremo le dela, ki so že naložena. Foto: Mestna knjižnica Ljubljana
Na vsakem bralniku so poleg izbranih leposlovnih del naložena osnovna navodila za rokovanje z bralnikom in tudi natančnejši opis bralnika kolibri V3. Bralniku so priložena tudi tiskana navodila in anketni list za uporabnike oz. bralce e-knjig. Med osnovnimi navodili je tudi zapisano, da prenašanje kakršnih koli vsebin na bralnik, ki je last knjižnice, ni dovoljeno, je onemogočeno in da z bralnikom lahko beremo le dela, ki so že naložena. Foto: Mestna knjižnica Ljubljana
Bralniki, e-bralniki
Cilji projekta so spodbujanje branja klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev, spoznavanje novih nosilcev besedil (elektronska knjiga) in spoznavanje novega nosilca zapisov bralnika kolibri V3. Foto: Mestna knjižnica Ljubljana

V Knjižnici Bežigrad so v elektronski obliki na voljo knjige klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev, s čimer želijo vzpodbuditi branje domačih literatov kot tudi spoznavanje novih nosilcev besedil - elektronskih bralnikov. Trenutno je na voljo pet bralnikov kolibri V3, ki jih je izdelalo slovensko podjetje EPTS. Elektronske knjige pa so izbrali v prvi slovenski elektronski založbi, Založbi Ruslica (ČZP Večer), med njimi pa je mogoče najti dela avtorjev, kot so Bogdan Novak, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Vladimir Bartol, Evald Flisar, Lojze Kovačič, Vitomil Zupan, Matjaž Kmecl, Bruno Hartman, Ciril Zlobec, Ivan Cankar, Josip Jurčič, France Prešeren, Janko Kersnik in drugi.

Izposoja kot pri 'papirnatih' knjigah
Pogoji izposoje bralnikov so po besedah avtorice projekta Mateje Ločniškar-Fidler enaki pogojem izposoje monografskih publikacij. Izposoja je mogoča za tri tedne z možnim enkratnim podaljšanjem, ni pa mogoča rezervacija. Na vsakega izmed bralnikov so v knjižnici naložili od deset do petnajst izbranih leposlovnih del. Poleg tega so na vsakem bralniku naložena osnovna navodila za rokovanje z njim in natančnejši opis bralnika, priložena pa so tudi tiskana navodila in anketni list. Prenašanje kakršnih koli vsebin na bralnike je onemogočeno, z njimi je mogoče brati le naložena dela. Na hrbtni strani bralnikov so nalepljene črtne kode vseh naloženih knjig, ki jih knjižničarji, zaradi izplačila knjižničnega nadomestila avtorjem, ob izposoji tudi vse evidentirajo.

Do aprila bralniki tudi v drugih knjižnicah
Ciljna skupina projekta so mladostniki od 15. leta starosti, odrasli in ljudje s posebnimi potrebami, denimo, slabovidni, saj je besedilo mogoče povečati. Do aprila, ko bo Ljubljana postala Svetovna prestolnica knjige, nameravajo projekt razširiti še na druge enote Mestne knjižnice Ljubljana. Poleg tega je za drugo stopnjo projekta predvideno, da bo uporabniku na voljo celoten seznam dostopnih knjig, nato pa si bo ta sam izbral želene, ki mu jih bodo v knjižnici naložili na bralnik.

Letos, ko bo Ljubljana Svetovna prestolnica knjige, v Mestni knjižnici Ljubljana načrtujejo vrsto dogodkov. Med njimi je direktorica knjižnice Jelka Gazvoda izpostavila projekt Knjiga za vsakogar, v okviru katerega bo od aprila 2010 do aprila 2011 potekala prodaja izbranih leposlovnih del po ugodnih cenah. Mestna knjižnica Ljubljana, ki je prevzela koordinacijo in izvedbo projekta, je k sodelovanju povabila vse območne knjižnice v Sloveniji. Odzvalo se je 23 večjih splošnih knjižnic, prodaja bo potekala v 113 krajevnih knjižnicah. Cilj projekta je omogočiti prebivalcem predvsem tistih krajev, ki ne premorejo knjigarne, nakup kakovostne literature.