V svoji karieri je v Londonu rojena igralka ameriškega rodu nanizala več kot 50 vlog, za dve je prejela dva oskarja, ob tem pa bila za zlati kipec nominirana še trikrat. Foto: Life
V svoji karieri je v Londonu rojena igralka ameriškega rodu nanizala več kot 50 vlog, za dve je prejela dva oskarja, ob tem pa bila za zlati kipec nominirana še trikrat. Foto: Life
David Bret
David Bret je knjigi, ki jo je sprva naslovil Elizabeth Taylor: The Lady Was a Vamp, zdaj 'iz spoštovanja' naslov spremenil v Elizabeth Taylor: The Lady, The Lover, The Legend. V njej menda trdi, da je bila igralka biseksualka. Foto: Wikipedia
Lani je daljše daljše odlomke pisem, ki jih je Richard Burton pisal Taylorjevi, objavili najprej v Vanity Fairu, nato pa še v knjigi Furious Love: Elizabeth Taylor, Richard Burton and the Marriage of the Century, ki sta jo napisala Sam Kashner in Nancy Schoenberger.
Zloglasna Kitty Kelley je Elizabeth predstavila brez običajne evforije igralkinih biografov in s precejšnjo mero dvoma - pa še tako ni naslikala portreta nemogoče dive, ampak samo včasih posebne ženske, ki je bila navajena dobiti, kar si je zaželela.

Kar trije britanski založniki - Mainstream, JR Books ter Macmillan and Faber - so na prvi tir potisnili biografske knjige o pred dnevi umrle hollywodske dive. Za Mainstream bo knjigo Elizabeth Taylor: The Lady, The Lover, The Legend: 1932-2011 pisal razvpiti, precej senzionalistični biograf Hollywooda David Bret (pod njegovim drobnogledom so se znašli že vsi od Freddieja Mercuryja, Jean Harlow in Edith Piaf pa do Morrisseya in Clarka Gabla). Knjiga bi menda izšla že prej, pa se je založba po besedah njenega direktorja Billa Campbella bala sodnih ukrepov.

Vse preostale knjige, ki v knjigarne prihajajo v naslednjih tednih, so alii broširane izdaje ali ponatisi že obstoječih - Bretova bo edina popolnoma nova. "Do zdaj smo jo držali pod ključem, ker so določeni odlomki sporni. Trenutni zakoni proti klevetanju bi jo onemogočili. Sam bi knjigo opisal kot poklon v enaki meri kot razkritje."

Bret v svoji biografiji o Taylorjevi piše kot o "najbolj razvpiti hollywoodski ikoni po Mae West", menda pa razkriva tudi podrobnostiiz življenja njene mame, ki naj bi imela "na vesti" nekaj lezbičnih zvez in afer z direktorji studiev, s katerimi je spala, da bi svoji hčerki priborila vloge. Ponovno se spet načenja tudi vprašanje biseksualnosti igralkinega moža Richarda Burtona in šteje milijone, ki jih je zapravila za hiše, jahte in dragocen nakit.

"Drekač", s katerim sta si bila pri srcu
Campbell napoveduje, da bo imela knjiga visoko naklado, in obenem opozarja, da se avtor v njej do napisanega precej jasno opredeljuje. "David jo je nekaj let poznal in bil z njo v rednem stiku. Izrazila je tudi občudovanje do njegovega dela." The Independent povzema anekdoto, da je Taylorjeva menda nekoč poklicala v radijsko oddajo, katere gost je bil Brent, in poslušalcem povedala, da "je David Bret sicer drekač, ampak prikupen drekač". Pisec, ki mu je bila diva zelo pri srcu, se je dobro zavedal, da bi poskušala preprečiti izzid knjige, zato je z njo raje počakal.

Domnevno "občudovanje" gor ali dol - Liz Taylor nikoli ni imela pretiranega strahu pred tožarjenjem z mediji. Leta 1960 sta s takratnim možem Eddiejem Fisherjem za dva milijona in pol dolarjev zaradi "zlobnih klevet" tožila sedem ameriških časopisov. Leta 1990 se je spustila v sodni boj z zloglasnim tabloidom The National Enquirer, ki je pisal, da je na eno izmed svojih številnih zdravljenj v bolnišnico s seboj prinesla zalogo alkohola (primer so za nerazkrito vsoto poravnali zunaj sodne dvorane).

Čeprav je bila Taylorjeva zaradi svojega ekstravagantnega življenja pogosto tema takšnega in drugačnega pisanja, je njena znana želja po zasebnosti pomenila, da se ni nikoli lotila pisanja zares temeljite avtobiografije.

Angelina ne bo filmska Elizabeth
Založba JR Books v knjigarne vrača broširano različico svoje lanske knjige Furious Love: Elizabeth Taylor, Richard Burton and the Marriage of the Century (Divja ljubezen: Elizabeth Taylor, Richard Burton in zakon stoletja). Medtem so že začele krožiti govorice, da bo knjiga doživela filmsko upodobitev v režiji Mika Nicholsa in (seveda) z Angelino Jolie v glavni vlogi, kar pa je režiserjev agent že zavrgel kot "čisto neumnost".


Založba Pan Macmillan bo ponatisnila biografijo s preprostim naslovom Elizabeth (2007), pri Faberju pa bodo eno leto pred načrtovanim izidom (torej julija letos namesto julija 2012) na trg poslali knjigo How to be a Movie Star: Elizabeth Taylor in Hollywood Williama J. Manna. Založba priznava, da igralka z njimi ni sodelovala, češ da tovrstnih reči tako ali tako ni počela, da pa je Mann govoril z "ljudmi v njeni bližini, ljudmi, ki so sodelovali z njo ali njenima staršema. O njenem zasebnem življenju je bilo napisanega že toliko, ampak to ni bil naš cilj."

Liz o sebi
Taylorjeva je poskušala v knjigah oddajati podoben žar kot v svojem javnem življenju: veliko blišča in po možnoasti preskakovanje umazanih podrobnosti pod njim. Njena prva knjiga, Nibbles and Me (1946), ki jo je napisala že pri 14 letih, je popisovala "dogodivščine z njeno udomačeno veverico", avtobiografija iz leta 1964 pa je bila deležna ostrih kritik na račun omlednosti in izpuščanja zanimivih podrobnosti.

Še preden jo je sovražila Oprah, jo je sovražila Liz
Leta 1981 je z veliko manj omledno, a zato neavtorizirano knjigo udarila še ena zloglasna biografinja, Kitty Kelley, ki je bolj ali manj samo zbrala na kup vrsto nepotrjenih govoric. Taylorjeva je avtorico javno ozmerjala z žaljivko, s čimer je tudi dokončno zapečatila njuno vzajemno sovraštvo. Morda vrhunec (in s tem mislimo dno) tovrstnega pisanja je bila knjiga Elizabeth Takes Off: On Weight Gain, Weight Loss, Self-Image and Self-Esteem (1988), ki jo je sicer v igralkinem imenu napisal pisatelj v senci.