Pisateljica Louise Patten, vnukinja drugega častnika na Titaniku Charlesa Lightollerja (ki je nesrečo preživel), v svoji novi knjigi Good As Gold piše, da je njena družina resnico o tem, kaj se je zares zgodilo, zadnjih sto let skrivala, da bi obvarovali ugled njenega dedka, ki je pozneje postal vojni heroj, v primeru Titanika pa se je policiji - zlagal.

Krmar je za hip "pozabil", da je na parniku
Lightoller, najvišji častnik na Titaniku, ki je brodolom preživel, je v svojih pričanjih na obeh straneh Atlantika potvoril resnico (češ da nima pojma, kaj se je zgodilo), saj se je bal, da bi zaradi nje bankrotirali nesrečni lastniki "nepotopljive" ladje in da bi bili njegovi kolegi zato ob službo. "V luči teh podatkov se vse skupaj zdi še bolj tragično," zdaj piše Pattenova. "Če ne bi bilo te napake, bi se ledeniku zlahka ognili." Do zmote pri krmiljenju je prišlo, ker je v tistem času zaradi prehoda od jadrnic na parnike med morjeplovci vladala zmeda. Obstajala sta dva načina krmarjenja in za vsakega od njijo je veljal kompleksen skupek pravil, piše The Financial Express. Krmar Titanika Robert Hitchins se je, ko je zagledal ledenik, preprosto zmedel in krmilo obrnil v napačno smer (drog za krmarjenje je bilo treba prej potisniti v levo, če si hotel desno, na parnikih pa tega "obrata" ni bilo).

Usodna ošabnost
To je bila šele prva od obeh napak: po trčenju so se častniki še zadnjič sestali s predsednikom ladijske družbe White Star Line, Bruceom Ismayem. Ismay, ki si je v glavo vbil, da je ladja resnično nepotopljiva, je kapitana prepričal, naj pluje naprej (namesto da bi se ustavil in čakal na pomoč). "Moj dedek nam je odločitev, pluti naprej, opisal kot "zločinsko"," je Pattenova povedala za The Guardian. "Najbližja ladja je bila oddaljena štiri ure. Če bi se ustavili, je verjetno, da bi ostali na gladini, dokler ne bi prišla pomoč." Pa niso - in v brodolomu je umrlo okrog 1500 ljudi.

Je Lightoller do smrti ostal na kopnem? Kje neki ...
Nazaj k Charlesu Lightollerju: ko je ladja zadela ledenik, je bil v svoji kabini - kjer je sklenil tudi ostati, da bi potonil z ladjo. Ko jo je proti dnu začel srkati vrtinec, je skočil v vodo in potonil - a se nato "čudežno" rešil, ko ga je eksplozija pod vodo zopet izpljunila na površje. Potem je imel še to srečo, da so ga opazili z rešilnega čolna in ga pobrali. Pozneje je nadaljeval pomorsko kariero in se proslavil kot kapitan ene izmed ladij, ki so reševale britanske vojake z obale Dunkirka.

Roman Good As Gold teorijo Pattonove in njene družije razkrije v okviru fiktivne pripovedi o bogatem bankirju, ki je ubežal smrti v ledenem morju, a se moral zato pozneje otepati obtožb, da je strahopetec.

Ledene vode severnega Atlantika: idealen cilj za križarjenje?
Za april 2012, ko bomo beležili 100-letnico največje pomorske katastrofe v zgodovini, sta načrtovani vsaj dve križarjenji po sledeh Titanika. Organizatorji trdijo, da je to samo še en način, kako počastiti spomin na žrtve in izvedeti več o njihovi zgodbi; nekateri pa se kljub temu razburjajo, da gre za "voajerizem brez okusa".

Z ladjo Balmoral se bo na "Titanic Memorial Cruise" lahko podalo 1,309 potnikov (kolikor jih je bilo na Titaniku); med njimi bo več kot 30 potomcev in sorodnikov žrtev. Ko bodo pripluli do točke, kjer je parnik potonil, bodo 15. aprila ob dveh zjutraj priredili spominsko mašo.

Potovanje Voyages! Titanic 2012 ponuja podoben program - s tem dodatkom, da se bodo lahko gostje z majhno podmornico lahko potopili do razbitin ladje. Na obeh plovbah bodo deloma poustvarili jedilnike iz leta 1912 iz v obeh primerih organizatorji pričakujejo, da se bo več ljudi obleklo po modi iz tistega časa.