Zbirka Najst ponuja prvenec Distorzija Dušana Dima, izšli pa so tudi trije prevodi - Tista reč Melvina Burgessa, Povej, kaj vidiš Zorana Drvenkarja in roman Benjamina Leberta Ptič je vran. Učila so na knjižne police postavila Iščem impotentnega moža Gaby Hauptmann, Deset ljubimcev Alexandre Gray, Ognjeno srce Senait G. Mehari, Bela Masajka Corinne Hofmann, Pekinška punčka Čun Sue, Peščene sipine Joanne Harris in Umrem, toda spomin živi naprej Henninga Mankella.

Kaj prinaša odraščanje?
Zvezki zbirke Najst ponujajo zlasti literaturo za mladino in literaturo o mladini, kakršno je tudi prvo delo slovenskega pisatelja Dušana Dima Distorzija, ki pripoveduje zgodbo o zdolgočasenem petnajstletnem gimnazijcu. Ta najde bratovo škatlo s kasetami in po nekaj dneh se odloči, da ustanovi svojo punk skupino. Vse skupaj pa pospremijo še težave odraščanja, iskanja identitete, ljubezni in duge nadloge, ki zaznamujejo najstniška leta. Odraščanju se posveča tudi knjiga Tista reč Melvina Burgessa, ki pripoveduje zgodbo o treh fantih, ki se soočajo s prvimi koraki v "tisto reč" - spolnost. Za prevod knjige Melvina Burgessa, ki je med slovenskimi bralci poznan predvsem po romanu Džank, je poskrbel Jure Potokar.

Od božičnih čudežev do kriminala
Nemški pisatelj hrvaškega rodu Zoran Drvenkar je v romanu Povej, kaj vidiš prikazal zgodbo o dveh prijateljicah, ki ju, kot že večkrat poprej, božična noč vodi na berlinsko pokopališče. Tam pade ena od deklet v grobnico, kjer najde čudežno rastlino, ki jo poje in odpre ji pogled v življenje umrlih. Za prevod je poskrbela Uršula Rebek. V delu Ptič je vran Benjamina Leberta se prepletata dve mladeniških izpovedi, za katerima se skriva kriminalna zgodba. Knjigo tako tvorita dva monologa, ki po besedah prevajalca Braneta Čopa izražata boleče nasprotje vsakdanjega, z manjšimi hendikepi pospremljenega življenja in sveta uspešnih, v katerem ni prostora za frustrirance.

V Učilih bolj žensko obarvano
Ženski roman Iščem impotentnega moža nemške pisateljice Gaby Hauptmann, ki je izšel pri Učilih, se na duhovit način ob opisovanju zgodbe glavne junakinje Carmen posveča večni temi, kako najti pravega partnerja. Za iskriv roman je poskrbela tudi pisateljica Alexandra Gray, ki v Desetih ljubimcih pripoveduje zgodbo o glavni junakinji, ki skuša odkriti, kateri moški jo bo resnično osrečil, zato predstavi deset svojih moških, med katerimi so tudi Devičnik, Učitelj, Odvetnik in Miljarder. Kmalu pa spozna, da se mora najprej naučiti ljubiti samo sebe.

Osebne izpovedi
Senait G. Mehari, ki se je rodila v današnji Eritreji v času državljanske vojne, v delu Ognjeno srce ponuja resnično življenjsko zgodbo mlade ženske, ki je z izjemnim pogumom kljubovala usodi in zlorabam. Z resnično zgodbo je v delu Bela Masajka postregla tudi Corinne Hofmann, ki je pri 27. letih s fantom obiskala Kenijo in se na prvi pogled zaljubila v masajskega bojevnika ter se zato odpovedala tistemu, kar je bilo dotlej del njenega življenja. Na podlagi dnevnika pisateljice Čun Sue je nastalo delo Pekinška punčka, ki se posveča zgodbi odraščanju nove generacije na Kitajskem. Kontroverzni roman so na Kitajskem zaradi opisov spolnega dozorevanja mladega dekleta prepovedali.

O skrivnostih in kruti življenjski usodi
Pisateljica Joanne Harris, ki je v Sloveniji poznana zlasti po romanih Čokolada in Pet četrtin pomaranče, je v Peščenih sipinah dogajanje postavila na odmaknjeni otoček ob francoski obali, kjer se bralec pogrezne v zgodbo o tragični ljubezni in mračnih skrivnostih. Umrem, toda spomin živi naprej Henninga Mankella je dokumentarna zgodba, ki temelji na pisateljevem potovanju v Ugando, kjer je obiskal ljudi, obolele za aidsom, in njihove svojce. Delo vsebuje avtorjevo osebno refleksijo o kruti usodi bolnih v deželah tretjega sveta in pretresljivo spominsko knjigo ene od bolnic.