Na pomen knjig je nedavno opozorila generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay, ko je poudarila, da so knjige za številne v sedanjih negotovih časih tako zatočišče kot vir sanj. "Knjige imajo resnično izjemno sposobnost, da zabavajo in poučujejo. Zato moramo vsem zagotoviti dostop do znanja in razmišljanja s knjigami in branjem," je zapisala. V Unescu so tudi mnenja, da je "pripovedovanje zgodb neverjetno učinkovito orodje, ko gre za izobraževanje mlajših generacij".

Katastrofalno leto 2020
Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Vladimir Kukavica je za STA pojasnil, da je imelo dogajanje, povezano s pandemijo covida-19, zelo velike negativne posledice na založniško in knjigotrško dejavnost. V letu 2020 so bila knjigarne pomemben del leta zaprte in so se praktično odpirale med zadnjimi. Celotni prihodki so se tako v panogi založništvo v tem letu v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 6,7 odstotka, čisti prihodki iz prodaje pa so v istem obdobju padli celo za 12,7 odstotka. Čisti dobiček se je zmanjšal za 8,9 odstotka. Lani so se razmere izboljšale, kar je bila posledica predvsem unovčevanja vladnih bonov, ki je omogočal tudi nakup knjig, sam trg pa je lani dosegel rezultate iz leta 2019.

Cene papirja letijo v nebo
Rast cene energentov vpliva tudi na rast cene papirja, ki je za zdaj še vedno osnovna surovina pri izdelavi knjige kot temeljnega produkta panoge. Samo v prvi polovici letošnjega leta so se cene industrijskih proizvodov po podatkih statističnega urada v proizvodnji papirja in izdelkov zvišale za 27,7 odstotka.

V obdobju med majem lani in majem letos pa so se cene papirja po navedbah Kukavice povišale kar za 100 do 120 odstotkov. Cena za tono papirja pri veletrgovcih s papirjem se je maja lani gibala med 700 in 800 evri, letos maja je bila že skoraj 1600 evrov za tono, je s primerjavo postregel Kukavica. Ob tem je dodal, da trenutno cene nihajo za pet odstotkov navzgor ali navzdol od majske cene, napovedi za jesenski čas pa so precej negotove. "Čeprav imajo veletrgovci s papirjem polna skladišča, cen za jesenski čas še nočejo razkriti. Zagotovo pa bodo cene odvisne predvsem od cene ter dostopnosti energentov," je še opozoril Kukavica.

Založbe drobnoprodajnih cen ne morejo višati z istim tempom, kot se dražijo papir in energenti
Pri Celjski Mohorjevi založbi so v pogovoru z Majo Lazar povedali, da se je v zadnjem letu povišala cena tiska med 35 in 80 odstotki, odvisno od tehničnih specifikacij posameznih knjižnih izdaj, kot so format, obseg, črno-beli ali barvni tisk, vezava in naklada. Hkrati se pri založbi srečujejo z daljšimi roki dobav papirja in tudi pomanjkanjem določenih vrst papirja. Ob tem so opozorili, da bo vse to imelo tudi vpliv na kupce knjig, ki bodo to občutili v daljšem časovnem roku dobave, manjšem številu novih izdaj in višji ceni posameznih knjig.

Pri založbi, ki spada med osem največjih založb pri nas, so potrdili, da bodo posamezne nove izdaje zagotovo dražje, a "žal v tem trenutku drobnoprodajnih cen knjig ne morejo višati glede na zahteve, ki jih prinašajo višje cene papirja in energentov".

Po plačanih računih ostane manj za knjige
Pri založbi Umco, ki izdaja tudi dobro znano revijo Bukla, so prav tako potrdili, da občutno višje cene papirja negativno vplivajo na založniško dejavnost. Ob tem so opozorili, da gre na eni strani za povišanje cene tiskovin na splošno, drugo pa so manjša sredstva, ki jih ima prebivalstvo zaradi siceršnjih osnovnih podražitev. Obeti za sredstva, namenjena kulturnim izdelkom, kot so knjige, niso najboljši. Na vprašanje o povišanju cen knjig v Sloveniji so menili, da to verjetno ne bo veljalo za vse knjige na splošno, saj te izhajajo v okviru različnih poslovnih modelov ter z različnimi stopnjami javne podpore.

Rešitev za knjige novi kulturni boni?
Kukavica od slovenske vlade pričakuje, da bo soustvarjala pogoje, da knjiga ostane čim višje na piedestalu družbenih vrednot na način, da bo z ustreznimi mehanizmi, ki jih ima na voljo, spodbujala pisanje, risanje, branje, izdajanje in kupovanje knjig.

"Izdaja vsakoletnega kulturnega bona bi založništvu ne samo pomagala, da bi zadihalo s polnimi pljuči, imela bi tudi multiplikativne učinke na celotno slovensko gospodarstvo ter na družbo kot celoto," je še menil sogovornik.

Dodatno pomoč z boni za nakup knjig podpirajo tudi pri Celjski Mohorjevi družbi. Pri tem so dodali, da so se boni, ki so jih končni kupci lahko unovčili tudi za nakup knjig, izkazali kot ustrezna podpora pri blaženju izpada prihodkov založnikov in knjigarnarjev. "Zdi se, da bo kriza zaradi nenormalno višjih cen stroškov energentov in materiala ter drugih stroškov zahtevala vsaj enake ukrepe po blaženju razlik, kot jih je zaradi izpada zaprtja knjigarn. Cene knjigam namreč ne moremo zvišati v enakih razmerjih, kot so se povišali različni stroški".

Pri založbi Umco poleg posebnih vavčerjev za nakup knjig med morebitne koristne ukrepe uvrščajo še znižanje DDV na knjige ter subvencioniranje nabave papirja za tiskanje knjig.