Obenem se v Mariboru v Evropsko prestolnico kulture (EPK) z dvema projektoma vključuje tudi Mariborska knjižnica, ki že več desetletij goji bogato tradicijo pripovedništva in pravljičarstva. Pri prvem projektu Literarne postaje bodo na literarnih večerih predstavili domače avtorje, pri projektu Evropske pravljice pa gre za mednarodni simpozij in raznovrstna branja pravljic.

Pomembna pridobitev za mesto
Literarna hiša, ki stoji na Vojašniški ulici 12 na Lentu, programsko združuje Mariborsko literarno družbo, Društvo slovenskih pisateljev in druga literarna društva, založbe, revije in različne literarne ustvarjalce. Ob ustanovitvi leta 2007 je bila po Pungartnikovih besedah prva literarna hiša v Sloveniji, v zadnjih letih pa se je osredotočila predvsem na avtorje iz Maribora, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, tudi slovenske zamejce. Novost bo tudi bogat program za otroke, ki ga sestavljajo s pomočjo kolegov iz avstrijskega Gradca. Kot prvi se je v nabito polni dvorani literarne hiše predstavil hrvaško-slovenski književnik Božidar Brezinščak Bagola s knjigo Sam svoj dokaz.

Po besedah programskega direktorja EPK Mitje Čandra je Literarna hiša pomembna pridobitev za mesto. "Vsako kulturno bolj ambiciozno mesto po svetu ima literarno hišo. S tem projektom želimo doseči, da se prostor trajneje zasidra kot prizorišče literarnega dogajanja," je pojasnil. Poleg literarnih večerov in branj bo Literarna hiša Maribor gostila tudi manjše koncerte in fotografske razstave ter služila kot čitalnica s slovensko in tujejezično publicistiko. V njej bodo med drugim na voljo prevedena dela in odlomki prevedenih del sodobnih slovenskih avtorjev. Odprta bo vsak dan, poleti pa naj bi se dogajanje preselilo tudi na dvorišče, morda celo v bližnjo dvorano.

Pravljično tudi v partnerskih mestih
V Mariborski knjižnici pa bodo v sredo zvečer najprej zagnali Literarne postaje, in sicer s pogovorom z enim najizrazitejših izseljenskih pisateljev Zorkom Simčičem, ki se je rodil leta 1921 v Mariboru. Literarni pogovori bodo potekali enkrat mesečno na različnih lokacijah v Mariboru, od lutkovnega gledališča, pokrajinskega muzeja in umetnostne galerije do hotela, kavarne in ladjice na Dravi. "Za to smo se odločili, ker imamo sami velike prostorske težave. Hkrati ima to simbolno vrednost, saj se sicer ozek in pretežno salonski literarni prostor tako odpira širšemu krogu ljudi," je na novinarski konferenci povedala direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak.

Drugi projekt Mariborske knjižnice je Evropska pravljica, ki bo posvečen bogati pripovedovalski tradiciji Evrope in bo poleg Maribora zajel tudi partnerska mesta EPK. Strokovni javnosti bo namenjen zbornik Za pravljice odklenjene ključavnice, v katerem bodo osvetlili tematiko pripovedovanja pravljic v Sloveniji, ter mednarodni simpozij o pripovedovalski dediščini posameznih evropskih držav. Simpozij bo potekal 24. in 25. maja v Mariboru, z njim pa bodo obeležili tudi 40 let izhajanja strokovne revije Otrok in knjiga ter 20 let slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY. Tretji sklop tega projekta predstavljajo pravljični večeri, tudi v partnerskih mestih. Osrednji takšen dogodek bo potekal v sklopu omenjenega simpozija, na katerem se bodo v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor predstavili najbolj uveljavljeni slovenski pravljičarji in gostje iz Škotske, Švedske in Hrvaške.