Mednarodna konferenca Pisateljice na začetku 20. stoletja bo potekala danes v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dogodek je del projekta nove kulturne poti Sveta Evrope, ki nastaja na pobudo in pod vodstvom Foruma slovanskih kultur (FSK) in je posvečena pisateljicam z začetka 20. stoletja.

Ob 14.00 bo konferenco uvedel pozdravni nagovor direktorice FSK-ja Andreje Rihter, ki bo v nadaljevanju tudi predstavila projekt. Monika Rudas Grodzka iz Poljske bo predstavila prispevek z naslovom Pisateljice med javnim in zasebnim, Katja Mihurko Poniž pa bo spregovorila o Zofki Kveder – slovanski kulturni in feministični ikoni.

Prispevek Maše Grdešić iz Hrvaške nosi naslov Spol hrvaške moderne: Marija Jurić Zagorka in Ivana Brlić Mažuranić. Biljana Dojčinović iz Srbije bo predstavila podobo Evrope v delih Jelene J. Dimitrijević, Marta Součkova iz Slovaške o začetkih slovaškega ženskega pisanja, prispevek Ekaterine Artemiuk iz Rusije pa nosi naslov Življenje in delo ruskih pisateljic na začetku 20. stoletja: umetniška vrednost, kulturni prispevek in današnji pomen; kulturna pot: Ana Ahmatova.

Sorodna novica Prva knjiga o pogumnih avtoricah, ki so pred 120 leti poskrbele za mali novinarski čudež

Po besedah vodje projekta Mateje Jančar bo nova evropska kulturna pot povezala muzeje, spominske sobe, čitalnice in spomenike, se pravi kraje, kjer so pisateljice skozi svoje življenje in delo pustile sledi. Pot naj bi zaživela na začetku prihodnjega leta.

Cilj poti je po njenih besedah povezati spominske točke pisateljic na prelomu 19. in 20. stoletja, jih narediti vidnejše in bolj prepoznavne, hkrati pa z novimi programi tudi privlačne za obiskovalce. Eden osnovnih ciljev je promocija pisateljic, njihove literature, življenja in družbenega delovanja ter ustvarjanje novih zanimivih mednarodnih programov. V FSK-ju upajo, da bo tam, kjer takšnih točk skoraj ni, denimo v Sloveniji, kulturna pot močna spodbuda za nastanek spominskega prostora.

Pri izboru točk, ki bodo vključene v pot, so pomagali člani programskega sveta iz sodelujočih držav v sodelovanju s strokovnjaki s tega področja, literarnimi zgodovinarji, sociologi, muzeologi in relevantnimi ustanovami, kot so muzeji, arhivi, knjižnice, upravitelji zapuščin in univerze.

Za primerno zaznamovanje dediščine Zofke Kveder
Slovenijo za zdaj zastopa Zofka Kveder, ki se ji lahko v prihodnosti pridruži še kakšno ime. Ker ima omenjena le spominsko tablo v Ljubljani, si bodo prizadevali, da bi v okviru projekta, oz. bo ta projekt nekakšna spodbuda, nastalo kulturno-literarno središče, ki bi nosilo njeno ime.

Hrvaško zastopa Ivana Brlić Mažuranić, Črno goro Divna Veković, Poljsko Maria Konopnicka, Rusijo Ana Ahmatova, Marina Cvetajeva in Zinajda Gippius, Srbijo Desanka Maksimović in Isidora Sekulić in Slovaško Božena Slaničkova Timrava, Elena Marothy-Šoltesova in Hana Gregorova.

Seznam ni dokončen, pravi Mateja Jančar. Pričakujejo, da se bodo po vzpostavitvi poti pridružile še nove lokacije v trenutno sodelujočih in tudi v drugih državah.