Uvodne besede je ob neki priložnosti zapisala Zofka Kveder, ki je bila prva slovenska pisateljica in ena izmed zgodnjih slovenskih feministk. Vendar je delovala tudi na področju novinarstva – sodelovala je z več časopisi, nekatere je tudi urejala.

Tako Zofka Kveder svojega kritičnega odnosa do sveta in navdušenja nad umetnostjo ni izražala le v literaturi, temveč tudi v člankih in feljtonih, ki jih je objavljala v slovenščini, hrvaščini, češčini in nemščini, so zapisali na spletni strani ZRC-ja SAZU-ja.

Oglasno-literarni časopis za kupce žitne kave
Kvedrova je med drugim urejala revijo Domači prijatelj, ki ima nenavadno zgodbo. Šlo je namreč za glasilo, ki je izhajalo v Pragi in ga ni bilo mogoče dobiti v prosti prodaji, brezplačno so ga dobili samo kupci žitne kave, ki jo je proizvajal bogati in prosvetljeni podjetnik František Vydra. Vendar ta oglasno-literarni časopis ni bil kar tako, saj so v njem svoja dela objavljala imena, kot so Ivan Cankar, Vida Jeraj, Anton Aškerc in Etbin Kristan.

Žensko vprašanje zunaj ženskih tiskanih medijev
Sledilo je obdobje urejanja ženske priloge Agramer Tagblatt (Frauenzeitung) v Zagrebu, leta 1917 pa je sama začela izdajati mesečnik Ženski svet, ki ga je po nekaj letih preimenovala v Jugoslovansko žensko. Svoje prispevke, pogosto povezane s t. i. ženskim vprašanjem, pa je objavljala v vseh vidnejših – ne le tistih z oznako ženski – tiskanih medijih tistega časa, med drugim v Slovenki, tržaški Edinosti in Slovenskem narodu.

Zofka Kveder pa je bila dejavna tudi kot dramatičarka. Za njena dela velja, da so vpeta v tematsko mrežo fin de siècla. Svoja dramska besedila je zbrala v knjigi Ljubezen, ki prinaša dela Tuje oči, Strti, Pri branjevki, Zimsko popoldne, Pravica do življenja in Ljubezen, nato enodejanki Pijanec in Egoizem ter štiridejanko Amerikanci.

Kot prva avtorica uvrščena v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zofka Kveder se je rodila leta 1878 v Ljubljani. Po delu v odvetniški pisarni v Ljubljani se je preselila v Trst. Med letoma 1900 in 1907 je živela v Pragi, kjer se ji je rodila tudi prva hči. Po Pragi se je ustalila v Zagrebu, kjer je nadaljevala novinarsko delo, nato pa je leta 1900 izdala svojo prvo knjigo Misterij žene.

Dramske spise je torej zbrala v knjigi Ljubezen, sledile so zbirke Odsevi, Iz naših krajev, Iskre in že omenjena socialna drama Amerikanci. Leta 1918 je izdala novelo V oblasti teme in roman Njeno življenje, ki je bil zadnje delo, ki ga je napisala v slovenščini. Zatem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku, na primer roman Hanka. Kvedrova, ki je umrla leta 1926 v Zagrebu, je bila prva pisateljica, uvrščena v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.