Zofka Kveder velja za prvo slovensko poklicno pisateljico in vztrajno borko za emancipacijo žensk, po političnem prepričanju socialistko. Rojena je bila 22. aprila 1878, kot otrok živela v Loškem Potoku, umrla pa 21. novembra 1926 v Zagrebu. Njena pravnukinja, hrvaška pesnica in pisateljica Sanja Pilić, je za MMC ob dnevu žena povedala, da je "Zofkin prispevek k ženski emancipaciji še vedno tako pomemben, kot je bil v času njenega ustvarjanja." Sanja Pilić je na Hrvaškem najbolj znana kot mladinska pisateljica, za svoja dela je dobila mnoge nagrade, nekatere od njenih knjig so bile ponovno izdane tudi desetkrat in bile prodane v več kot 12 000 izvodih.

V kavarni naj bi klofnila Miroslava Krležo
Kvedrova je pisala črtice in pripovedi, ki so bile objavljene v zbirki Misterij žene, napisala je tudi romana Njeno življenje in Hanka – vsem njenim delom je skupno, da izražajo nujnost enakopravnosti žensk. Urejala je in sodelovala pri mnogih revijah, Slovenki, Ženskem svetu in Jugoslovanski ženi. Nekaj časa je živela tudi v Trstu in Švici, poleg v slovenščini in hrvaščini je pisala tudi v nemščini in češčini. Pilićeva razlaga, da je Kvedrova bolj pomembna in izpostavljena v slovenskem prostoru kot na Hrvaškem, saj tam širša javnost ne ve zanjo.

Za to krivi več dejavnikov. Ne samo, da se Kvedrova v času svojega življenja "ni strinjala s pesnikom Antunom Gustavom Matošem, ampak naj bi celo klofnila Miroslava Krležo v neki kavarni, zaradi česar je v romanu Zastave grdo pisal o njej." Na njeno nepriljubljenost je po besedah Pilićeve vplivala tudi njena politična dejavnost. Tako danes razen romana Misterij žene ni v hrvaščino prevedena nobena od njenih v slovenščini napisanih knjig. Knjige, ki jih je pisala v hrvaščini, pa niso doživele ponatisa. Njen življenjepis je napisala Milana Vuković Runjić v svoji knjigi Proklete Hrvatice, v kateri piše o pomembnih ženskah iz hrvaške zgodovine in njihovih življenjih, je še povedala njena pravnukinja.

Tudi njene potomke so umetnice
Na Hrvaškem še vedno živijo in ustvarjajo njene potomke: poleg pravnukinje Sanje Pilić tudi vnukinja, koreografinja Tihana Škrinjarić, ter prapravnukinja, fotografinja in režiserka Vladimira Spindler. Kvedrova je namreč zadnjih dvajset let svojega življenja bivala v Zagrebu, kjer je imela tri hčerke s pesnikom in zdravnikom Vladimirjem Jelovškom. Po ločitvi je živela z novinarjem Jurajem Demetrovićem, ki je po prvi svetovni vojni postal eden najpomembnejših hrvaških politikov.

Na pogovoru se bosta o njeni zapuščini poleg Sanje Pilić in Vladimire Spindler pogovarjali še slovenska pisateljica, prevajalka in literarna zgodovinarka Alenka Jensterle Doležal in profesorica na zagrebški filozofski fakulteti Ivana Latković. Moderatorka pogovora o položaju ženske literarne ustvarjalnosti ter o fenomenu feministične literature bo podpredsednica hrvaškega Pen centra Nadežda Čačinovič. V knjižnici Bogdana Ogrizovića bo na ogled tudi razstava knjig, ki jih je Zofka Kveder objavila v Ljubljani, Pragi in Zagrebu.

Popoldne bodo položili cvetje na njen grob na zagrebškem Mirogoju.