Gostje bodo na okrogli mizi, ki sta jo ob 120-letnici revije pripravili Javna agencija za knjigo RS (JAK) in Tržaško knjižno središče, spregovorile o protagonistkah tedanjega časopisnega podviga in na splošno o prvi generaciji v javnosti aktivnih izobraženk, so sporočili z JAK-a.

Slovenka ni bila samo lahkotno razvedrilo
Slovenka je bila prvi slovenski ženski tiskani medij v takratnem slovensko govorečem delu avstro-ogrske monarhije. Skupaj je med letoma 1897 in 1914 izšlo pet ženskih tiskanih medijev. Kot je v diplomskem delu Zametki ženskega tiska na Slovenskem na prelomu 19. in 20. stoletja zapisala Irena Žgavc, je obravnavala za tisti čas presenetljivo napredne teme, kot so svobodna ljubezen, ločitev, prostitucija, splav in podobno.

Preostali tisk, ki ji je sledil, je bil v tem pogledu mnogo bolj zadržan, čeprav je prinašal prispevke o poklicnih uspehih žensk, ženski volilni pravici in drugih pravicah. Avtorica diplomske naloge je iz analiziranih prispevkov sklenila, da je prvi ženski tisk slovensko bralko seznanjal z dosežki ženskega gibanja v tujini, se zavzemal za pravice ženske in jo v določeni meri spodbujal k vključevanju v javno življenje, čeprav je ob tem zanjo predvidel vlogo skrbne matere in gospodinje. "Čeprav naj bi se ženske zaposlovale in se šolale na visokih šolah, naj bi bila njihova glavna skrb še vedno namenjena domu in domačemu ognjišču," je ugotovila avtorica.

Najprej le priloga, nato "vadnica ženskega pisanja"
Revija Slovenka je začela izhajati kot štirinajstdnevna priloga tržaške Edinosti, ki ji je zagotovila tudi finančno podporo, leta 1900 pa kot samostojni mesečnik. Postala je "vadnica ženskega leposlovnega pisanja": v njej so objavljale Zofka Kveder, Karla Ponikvar Grmek, Elvira Dolinar, Vida Jeraj, Kristina Šuler in druge. Velik del avtoric so predstavljale učiteljice.

Na začetku je prinašala zlasti besedila, ki so se nanašala na nacionalno vprašanje na Tržaškem, in literarne prispevke. Objavljala je tudi prispevke o vzgoji, zdravstvenih vprašanjih, književnosti in umetnosti, dogajanju po svetu, gospodinjske nasvete. Od drugega letnika dalje pa so se začeli pojavljati članki, ki so se bolj eksplicitno zavzemali za enakost spolov, je o reviji zapisal Miha Marinč.

"Slovenka je v konkretnem historičnem kontekstu dala možnost ženskam, da so vstopile v javno sfero. Odpirala je tematike, ki jih drugi mediji niso oziroma so jih obravnavali z vidika moških. Obravnavala je družbeno izkušnjo žensk, vprašanje plačanega dela izven doma, materinstva, gospodinjskega dela, deloma tudi vprašanje volilne pravice žensk," je še zapisal Marinč.

Izhajati je prenehala leta 1902, potem ko je na prelomu stoletja z novo urednico dobila radikalnejšo usmeritev z vse ostrejšimi razpravami na temo emancipacije in začela počasi izgubljati bralke.