Ta datum je bil za mednarodni dan maternih jezikov izbran leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v takratnem vzhodnem Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materni jezik - bengalščino.

Slavljenje svetovne jezikovne raznolikosti
Unesco zaznamuje letošnji mednarodni dan maternih jezikov z dvodnevnim dogodkom, s katerim bodo počastili svetovno jezikovno raznolikost. Dogajanje obsega pogovore, srečanja, predstave in razstavo, vse pa bo dostopno s prenosom. Pri Unescu ocenjujejo, da obstaja 8324 govorjenih ali znakovnih jezikov, od katerih jih je približno 7000 še vedno v uporabi. A ob tem poudarjajo, da je jezikovna raznolikost ogrožena, saj jeziki v hitro spreminjajočem se svetu pospešeno izginjajo.

Društvo slovenskih pisateljev (DSP) bo dan zaznamovalo z literarnim večerom ob 18. uri v Cankarjevem domu. Na dogodku bodo sodelovali Nadia Roncelli iz tržaške založbe Mladika, Martina Kafol iz Založništva tržaškega tiska in Hanzi Filipič iz Mohorjeve družbe v Celovcu. Za glasbeni del večera bo poskrbel podpredsednik društva Matej Krajnc.

Najvišji izraz ljubezni do domovine
Letošnjo poslanico je v imenu DSP-ja prispeval pesnik in pisatelj iz Doline pri Trstu Boris Pangerc. V svojem zapisu je poudaril ljubezen do jezika in naroda, to pa je po njegovem mnenju najvišji izraz ljubezni do domovine. Vendar ljubiti svoj materni jezik in narod ne pomeni sovražiti maternega jezika soseda in njegove narodnosti, je dejal.

Spomnil je na zgodovino zahodnega roba Slovenije in čezmejnega primorskega okolja, kjer je bil slovenski materni jezik "v fašističnem dvajsetletju ne samo prepovedan, temveč zasramovan in obsojen na smrt in tisti, ki so si upali spregovoriti po slovensko, so bili preganjani, psovani, opljuvani in klofutani". Kot je še zapisal, je etnično čiščenje Slovencev v Julijski krajini v fašizmu pustilo globoko bolečino v kolektivni zavesti, a so kljub temu obstali. Iz tega razloga so glede maternega jezika tako občutljivi in so nanj tako navezani. Z njim živijo, saj bi se sicer "razgradili v tujem okolju", in v njem ustvarjajo, saj bi sicer "postali folklora".

Po Pangerčevih besedah je treba priznati, da se v maternem jeziku dogajajo tudi krivice. "Vse pogosteje se moramo boriti proti sovražnemu govoru, ki je prisoten tako v našem vsakdanjem življenju kot tudi v javnem diskurzu," je zapisal. Nadalje je poudaril še, da je v političnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoljih, ki zemljepisno ne pripadajo matični domovini, materni jezik vsak dan ogrožen. V takšnem okolju pa ni vedno samoumevno, da je slovenščina vsem v zibelko položena materinščina, je opomnil.

Kakovost slovenskega jezika terja zavestno skrb
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v poslanici dejala, da se Slovenija, glede na to, da ima pravico do uporabe materinščine zapisano v ustavi, zaveda bogastva, ki ga prinašata spodbujanje njene uporabe in sožitja različnih kultur. A je to treba vsakodnevno spodbujati tudi v življenju, še posebej v času, ko "doživljamo trende globalne kulturne in jezikovne kolonizacije". Materinščina je naša identiteta in bogastvo, ki ga moramo iz dneva v dan plemenititi, je še dodala.

Predsednik DS-ja Marko Lotrič je v poslanici ob tem dnevu med drugim ocenil, da ohranjanje kakovosti slovenskega jezika terja zavestno skrb tako doma kot v šolah, medijih in umetnosti. Po njegovem mnenju je namreč slovenščina kot materni jezik danes vse bolj ogrožena, k čemur prispevata tudi upadanje rodnosti ter prevlada angleščine v akademskem, poslovnem in vsakdanjem okolju.