Na kakšen način, predstavlja knjižna razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu (Slogi).

Razstavo z naslovom Podelite nam svobodo misli. Schillerjeva dramatika na Slovenskem so pripravili ob 220-letnici smrti nemškega lirika in dramatika Friedricha Schillerja (1759–1805), z njo pa opozarjajo na avtorjevo prisotnost v slovenski kulturi in na njegov vpliv na slovensko književnost in gledališče. Razstava je na ogled v dvorani v prvem nadstropju Slogija, ujamete jo lahko do 30. marca.

Kot so ob tem zapisali, Schiller skupaj z osrednjo osebnostjo evropske predromantične književnosti Johannom Wolfgangom von Goethejem predstavlja vrhunec dramskega pisanja takratnega ustvarjalnega obdobja. Schiller je požel navdušenje občinstva in prodrl na odre nemških in avstrijskih gledališč.

Sinonim za velike odrske spektakle
Sicer je cenzura nekaterim njihovim tragedijam onemogočala, da bi zaživele v dunajskem Burgtheatru, so jih pa nedolgo po nastanku uprizarjali v manjših gledališčih. Tako je v sezoni 1791/1792 potujoča gledališka skupina iz Celovca v ljubljanskem Stanovskem gledališču uprizorila Schillerjevi zgodnji igri Spletkarstvo in ljubezen in Razbojniki. Razbojniki so po navedbah inštituta z uprizarjanjem bitk in spopadov postali sinonim za velike odrske spektakle. V ljubljanskem gledališču so bile njegove tragedije v nemškem jeziku na repertoarju vse do konca prve svetovne vojne.

Časopisi so o Schillerju, ki je deloval kot zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, redno poročali. O njem so tako poročali tudi v Laibacher Zeitungu, v prilogi Laibacher Wochenblatt (pozneje Illirisches Blatt) pa so objavljali tudi njegove pesmi. V Licejki, ki je takrat veljala za najpomembnejšo knjižnico na Slovenskem, se prvi izvod omeni leta 1806. V močni prebuditeljski generaciji na prelomu 18. in 19. stoletja se je nad Schillerjem navduševal avtor prve slovenske slovnice Valentin Vodnik, v slovenščino pa ga je prvi prevajal pesnik in učenjak Janez Primic.

V tistem obdobju so se slovenski literati trudili, da bi napisali zgodovinsko tragedijo po Schillerjevem vzoru, kulturniki in umetniki pa so si prizadevali, da bi slovensko gledališče doseglo umetniško in produkcijsko raven, ki bi omogočila uprizarjanje njegovih del. Z ustanovitvijo Dramatičnega društva leta 1867 so se izboljšali pogoji za gledališko umetnost v slovenskem jeziku. Na slovenskih profesionalnih odrih je bila prva Schillerjeva tragedija Razbojniki uprizorjena desetkrat. Pozneje so med drugim uprizarjali Marijo Stuart, Viljema Tella in Devico Orleansko. Najpozneje so na slovenskem odru uprizorili Don Carlosa.