V svoj projekt skeniranja knjig in njihovega katalogiziranja so pri Googlu doslej vključevali le izdaje ameriških, kanadskih in avstralskih založnikov. Indeksacija knjižnega gradiva naj bi v prvi fazi širitve na evropsko področje zajela založnike v Franciji, Italiji, Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem, kasneje pa naj bi se v bazi knjižnih naslovov znašla tudi dela založnikov iz drugih delov Evrope.
100 jezikov anglosaških založbV Googlovem katalogu knjig sicer najdemo dela, napisana v približno 100 jezikih vendar pa je njihov delež zelo majhen in gre za gradivo, ki so ga izdale izključno severnoameriške in avstralske založbe. S povabilom evropskim založnikom želijo pri Googlu utišati kritične glasove, ki družbi očitajo, da je s voj projekt omejila na anglosaško govorno območje.
S projektom katalogiziranja knjig, ki so ga pri Googlu začeli uresničevati lani, družba Google nadaljuje napor za digitalizacijo tiskanega gradiva, ki ga lahko prikliče vsaka računalniška naprava, priključena na medmrežje.
Za nove oglaševalce
Za Googlovo širitvijo na staro celino pa ne tičijo le želje za izdelavo čim bolj obsežnega kataloga knjig, ampak tudi pridobitev čim večjega števila uporabnikov svojih strani, ki bi spodbudili tudi večje zanimanje oglaševalcev za objavljanje na Googlovih straneh.
K projektu izdelave baze knjig je Google pritegnil tudi univerze Harvard, Michigan in Stanford. S temi univerzami je Google sklenil pogodbo o skeniranju več milijonov knjig, zaščitenih z avtorskimi pravicami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje