Ob tej priložnosti so faksimilirano izdajo predali univerzitetnima knjižnicama, Zgodovinskemu arhivu Ptuj in devetim osrednjim območnim splošnim knjižnicam. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je ob dogodku izrazila veselje, da lahko ravno danes na ministrstvu gostijo tako pomemben kulturni dogodek za vso Slovenijo. "Današnji dan dokazuje, da je kultura posebna, in prav to zavedanje želimo razširiti povsod," je poudarila. Slovenci smo lahko kljub ne tako rožnatim časom za kulturo optimistični in predvsem ponosni na številne slovenske kakovostne ustvarjalce, je še poudarila.

Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani, Univerzitetne knjižnice Maribor in zgodovinskega ptujskega arhiva so faksimile prejeli še Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Mariborska knjižnica, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika.

S študijami, ki rišejo Herbersteinov čas
Besedila za delo s Herbersteinovim življenjepisom je izbrala in uredila Mira Petrovič. Kot je pojasnila, je ideja za faksimile rasla več let, ves čas pa so se zavedali, da zahteva interdisciplinaren pristop. Tako so k sodelovanju povabili več strokovnjakov iz vse Slovenije, ki so prispevali svoje študije, s katerimi so pospremili faksimilirano izdajo. Besedilo je iz latinščine prevedel Matej Hriberšek, ki je k delu dodal tudi komentar in obsežno študijo. Ta je po besedah Petrovičeve potrebna za razumevanje kulturnega okolja, v katerem je Herberstein živel in napisal knjigo.
Rodbina Herberstein je bila na današnjem slovenskem ozemlju prisotna več kot pol tisočletja in je pomembno sooblikovala slovensko zgodovino. Biografije posameznih članov rodbine je prispeval zgodovinar Dejan Zadravec, pri tem pa največ prostora namenil humanistu, poliglotu, svetovljanu in diplomatu, ki si je v službi cesarjev Svetega rimskega cesarstva iz dinastije Habsburžanov ustvaril sijajno kariero in močno pripomogel k družbenemu vzponu svoje rodbine.
Žiga Herberstein v besedi in podobi
Polona Vidmar z oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je delo dopolnila z zapisom o ilustracijah v knjigi. Pomemben segment knjige so namreč ročno kolorirane grafike, na katerih so podobe devetih vladarjev tistega časa, Herbersteinov grb - upodobljen dvakrat - in šest celopostavnih Herbersteinovih portretov. Zanje naj bi diplomat poziral na Dunaju. O materialni plati dela - strukturi, materialih, poškodbah in posegih je prispevek zapisala restavratorka Jedert Vodopivec Tomažič. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je faksimilirano izdajo letos izdala v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla.