"Če hočeš pisati, moraš biti močnejši od svoje izkušnje, po svoje večji. Ko pišeš o junakih, moraš biti manj prizadet kot oni", nam je med prvim polčasom epidemije s koronavirusom v Ljubljani zaupal bosansko-hercegovski pisatelj Faruk Šehić.

Za Knjigo o Uni je prejel nagrado Evropske unije za literaturo leta 2013, osvojil je tudi največjo regionalno nagrado za književnost Meša Selimović. V slovenskem jeziku lahko še beremo Pod pritiskom, njegova besedila najdemo tudi v Antologiji tesnobe.

Slovenka iz Bosanske Krupe
Eno izmed zgodb v njegovi najnovejši zbirki Priče sa satnim mehanizmom je navdihnila soseda družine Šehić iz Bosanske Krupe. "Zgodba z naslovom Greta pripoveduje o ženski, ki je bila članica moje družine, čeprav nismo bili v krvnem sorodstvu. Med vojno je zbežala skupaj z nami. Ker je bila Slovenka, bi lahko zapustila državo, a ni hotela. Vrnili smo se v svoja stanovanja. Do smrti je živela z nami." O razpadu Jugoslavije skozi intimno Gretino zgodbo piše roman – tudi poleti v pisateljski rezidenci Založbe Goga v Novem mestu; v Ljubljani pa se je na Vodnikovi domačiji spomnil na letos preminulega prijatelja, norveško-bosanskega pisatelja in prav tako ribiča in ljubitelja rek Bekima Sejranovića.

Lockdown ga ni prizadel
Kljub vakumu, ki ga je ustvarila, Šehića epidemija zaradi koronavirusa ni sesula: "Zaprtje – nikjer nič ne deluje, lokali so zaprti, z nikomer se ne moreš družiti. A jaz živim precej osamljeno, zato me vse to niti ni prizadelo." Kriza ima celo stranske pozitivne učinke: "Pisatelji in založniki se nenehno pritožujejo. Toda odkar se je v Sarajevu razširil koronavirus, je moja založba Buybook za nekaj dni morala prenehati delati. Takoj ko je bilo spet dovoljeno, pa so nadaljevali delo. Že prej so delali po spletu, celo dokaj uspešno, knjige so dostavljali skorajda na dom."

Nočejo več živeti v BiH-u, čeprav imajo vse
Konec novembra mineva 25 let od Daytonskega sporazuma, ki je Bosni in Hercegovini prinesel mir. Šehića, ki se je bojeval v Armadi Bosne in Hercegovine in bil ranjen, je vojna zaznamovala in jo tematizira v svoji literaturi: "Zanima me obdobje pred vojno, ki se ga takrat nismo zavedali, zanima me tudi svet, ki nastaja na ruševinah vojne. Po začetni evforiji splošno navdušenje izginja in to postaja moj postapokaliptični svet". Šehić 25 let po Daytonskem sporazumu, ki je Bosni in Hercegovini le prinesel mir ugotavlja: "Zdaj smo brez iluzij, ljudje odhajajo, ne samo iz BiH-a, tudi iz Srbije in Hrvaške. Nočejo tu živeti, čeprav imajo vse, kar potrebujejo za življenje. Imajo pa duševne težave, drugačne probleme, ki jih za zdaj ni mogoče odpraviti." In o tem bomo zagotovo še brali izpod peresa Faruka Šehića.