Péter Esterházy, s katerim smo se v Klubu Cankarjevega doma lahko srečali na prvi festivalski večer, je mednarodno uveljavljen madžarski pisatelj, esejist in dramatik, ki sodi v sam vrh sodobne madžarske in evropske književnosti. Leta 1974 je diplomiral iz matematike, od leta 1978 je svobodni književnik. Za svoje delo je prejel številne literarne nagrade doma (med njimi najvišjo Kossuthovo nagrado) in v tujini (mednarodno nagrado vilenica, avstrijsko državno nagrado, Herderjevo nagrado, nagrado za mir na frankfurtskem knjižnem sejmu, pa tudi nagrade v Franciji, na Norveškem in v Italiji). V zakladnico madžarskega romanopisja je prispeval več kot 34 del, ki so doslej izšla tudi v petindvajsetih svetovnih jezikih.

V soboto se, prav tako ob 20.00, v Ljubljani ustavlja pomembno ime sodobne španske književnosti, Juan Goytisolo. Leta 1931 v Barcelni rojeni romanopisec je leta Francove diktature preživel v tujini (med drugim je delal kot urednik pri založbi Gallimard), do danes pa izdal že več kot 25 romanov, v različnih časopisih in literarnih revijah je objavil številne eseje ter za svoja dela prejel mnogo uglednih literarnih nagrad. Po prevladujočem mnenju literarnih kritikov je eden največjih še živečih evropskih avtorjev, slovenski bralci pa ga poznajo po romanu Juan brez domovine, ki je leta 1995 izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi.

V sklopu Razkriti obrazi svobode bodo organizatorji letos ponudili sedem pogovorov, med drugim Čari nesvobode, paradoksi svobode ob ponovnem izidu Komedije človeškega tkiva Vitomila Zupana, pogovor z etiopskim avtorjem Grimom T. Fantayejem, ki v prestolnici živi v okviru projekta Ljubljana - mesto zatočišče ter Svoboda medijev nekoč in danes.

Razkrite obraze svobode bo festival ponudil tudi na filmu; predvajali bodo filme Živel je pojoči drozg, Let nad kukavičjim gnezdom, Tema ter Peklenski asfalt.

Poleg tega bo potekal tudi spremljevalni program, ki bo ponudil Fabulo za najmlajše, Varietejček, Prozne mnogoboje ter dogodek Podarimo si zgodbe, ki so ga obiskovalci po besedah programske vodje festivala Janine Kos lani sprejeli zelo naklonjeno in so se tako odločili, da z izmenjavo knjig, predmetov in zgodb nadaljujejo tudi letos.

Priložnost za knjige po pet evrov
Ob festivalu so tudi letos izdali dela gostujočih avtorjev, ki bodo v Ljubljani sodelovali na literarnih večerih - Esterhazyjevo delo Pomožni glagoli srca, roman Kafka, večni zaročenec Raoul-Duvalove, Goytisolov roman Izgnan od tod in drugod ter kratke zgodbe na glavno festivalsko temo slovenskih avtorjev Gabriele Babnik, Nejca Gazvode, Alojza Ihana, Vesne Lemaić in Mihe Mazzinija.

Po besedah Kosove so imeli slovenski pisatelji ob pisanju zgodb le eno vodilo - vsakdo je moral napisati zgodbo, v kateri mora protagonist "prvič doživeti popolno izkušnjo svobode, ki pa je seveda lahko takšna ali drugačna - subjektivna". S pogovorom s slovenskimi avtorji bodo 8. marca tudi zagrnili zaveso nad letošnjim festivalom.

Kako preživeti med vsesplošnimi rezi?
Pri založbi Beletrina verjamejo, da je festival živa tvorba, ki lahko le raste ali pade oziroma utone. "Živimo v neugodnih časih, mislim pa, da je na vseh odločevalcih, da odgovorno premislijo, katere projekte bodo podpirali, katerih pa ne," pravi Aleš Šteger. "Rezi so verjetno vsepovsod potrebni, a mislim, da je pogubna strategija, da bi dali vsem toliko sredstev, da ne bi mogli ne preživeti ne umreti. S takšno potezo gre celotna sfera v stagnacijo, mi pa si želimo ravno nasprotno - želimo rasti, kar dokazuje tudi program letošnje Fabule."

V sklopu projekta Razširimo obzorja kulturnega - invalidi in pripadniki različnih narodov: spodbujevalci razvoja kulture bodo organizatorji prilagodili dostopnost dogodkov v Cankarjevem domu za gibalno ovirane osebe, gluhe in naglušne, omogočili spremstva za slepe in slabovidne ter nudili pomoč in večjo varnost osebam po poškodbi glave in z motnjami v duševnem zdravju.