Manila je na nekem mestu v romanu Inferno namreč označena kot "vrata v pekel". Ena izmed Brownovih junakinj mesto opiše kot kraj nemogočih prometnih zamaškov, onesnaženega zraka, velike revščine in rastoče trgovine z belim blagom. "Tekla sem skozi vrata pekla," pove.

Čeprav je roman domišljijski, je na avtorjevi strani zapisano, da so vsa v njem omenjena umetniška dela, znanstvene in zgodovinske okoliščine resnične.

Mestne oblasti v Manili so se zato odločile, da na Brownove založnike naslovijo pismo, kjer se pritožujejo, da je podal čisto napačen portret njihovega ljubljenega mesta. Kot priznavajo, je sicer res, da ima Manila veliko revno predmestje, in tudi naraščajoče revščine ni mogoče zanikati, a pozabiti ne bi smeli niti na "dober značaj prebivalcev in njihovo sočutje do soljudi".

Da Vincijeva šifra žaljiva do Cerkve?
"Prijateljski" odnos med Manilo in Brownom ima sicer že daljšo zgodovino, saj je že leta 2006 manilski mestni svet prepovedal predvajanje filma Da Vincijeva šifra, saj naj bi bil ta žaljiv do Cerkve. Iz istega razloga je celo nekaj Brownovih knjig končalo v plamenih.

Roman Inferno je v več jezikih izšel 14. maja, v prvem tednu pa so samo britanski bralci pokupili skoraj četrt milijona tiskanih izvodov. Profesor Robert Langdon, glavni junak Brownovih romanov Angeli in demoni (2000), Da Vincijeva šifra (2003) in Izgubljeni simbol (2009), ki je doslej primere reševal v Vatikanu, Parizu in Washingtonu, se v pričujočem romanu vrača v Evropo. Roman bo v slovenskem prevodu izšel septembra.

Brown je v nedavnem intervjuju napovedal, da bo to njegov najtemnejši roman doslej. Ukvarja se z Dantejevo zastrašujočo vizijo, ki je imela velik vpliv na krščansko razumevanje pekla.

Pikri tudi recenzenti
S prvimi ocenami so pohiteli tudi recenzenti. Številni med njim nad knjigo prav tako niso navdušeni. "Brownov slog je boljši in boljši. Kjer je bil nekoč katastrofalen, je zdaj samo še zelo slab," je zapisal komentator Daily Telegrapha, ki avtorju poleg tega očita hudo nenatančnost in dodaja, da so njegove ambicije zelo presegle njegove zmožnosti. Recenzent Observerja pa je med drugim zapisal: "Nekoč sem mislil, da je Brown le zelo slab avtor, a po nekaj letih sem prišel na sum, da bi utegnil biti nor."

Brown pravi, da kritike prenaša mirno in da se je že sprijaznil s tem, da so najmanj prijazni do njega prav Britanci, ki naj bi napade nanj razumeli kot nekak nacionalni šport.