Lipuševa književnost je snovno in slogovno raznovrstna, v njenem vsebinskem jedru pa je seveda slovensko-koroška težava. Za svoj književni opus je leta 2004 prejel Prešernovo nagrado,  na Dunaju pa je bil odlikovan s častno nagrado za književnost 2005. Foto: BoBo
Lipuševa književnost je snovno in slogovno raznovrstna, v njenem vsebinskem jedru pa je seveda slovensko-koroška težava. Za svoj književni opus je leta 2004 prejel Prešernovo nagrado, na Dunaju pa je bil odlikovan s častno nagrado za književnost 2005. Foto: BoBo

Slovenski zamejski pisatelj in prevajalec Florjan Lipuš (1937) pa je pretekli mesec za svoje literarno ustvarjanje prejel Petrarcovo nagrado.

Johann Strutz je literarni teoretik na univerzi Alpe-Adria v Celovcu ter prevajalec iz slovenščine, hrvaščine, istrskih narečij, italijanščine, angleščine in valižanščine.

Erwin Köstler je v nedeljo na celovškem Musil Institutu dejal, da Strutzevo prevajanje del Florjana Lipuša predstavlja enega izmed vrhuncev prevodnega dela, kajti Strutz je izmojstril markantno, zelo izdelano in presenetljivo plastično govorico, je sporočil Lojze Wieser iz založbe Wieser Verlag.

Literat Florjan Lipuš (1937) je pred dnevi na Bavarskem prejel Petrarcovo nagrado iz rok nemškega založnika Huberta Burde. Lipuš velja za enega pomembnejših predstavnikov koroško-slovenskih avtorjev, ki svoja dela pišejo v slovenskem jeziku. Slovenski bralci ga med drugim poznajo po romanu Zmote dijaka Tjaža (1972). Leta 2004 je Lipuš prejel Prešernovo nagrado.

Petrarcovo nagrado, vredno 20.000 evrov, si je Lipuš razdelil s škotskim pesnikom in prozaistom Johnom Burnsideom.

Med prejemniki Petrarcove nagrade so velika literarna imena, kot so Zbigniew Herbert, Jan Skacel, Tomas Tranströmer in Phillipp Jaccottet.