Knjiga, naslovljena Beuys Dusseldorf-Oberkassel Drakeplatz 4 vsebuje 64 črno-belih fotografij, ki sta jih Beuys in njegova žena Eva posnela leta 1961. Posnetki poleg vsakdanjih predmetov iz družinskega življenja Beuysovih, ki so pozneje postali del znanih umetnikovih del, prikazujejo tudi njegova otroka Wenzla in Jessyko, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Usnjeni kovček in majhna babičina košara
Beuysovi so do leta 1975 živeli v studiu na Drakeplatzu. Kot je v spremnih besedah ob fotografijah zapisala Eva Beuys, je umetnik v studio prišel zgolj z usnjenim kovčkom, ona pa z majhno košaro svoje babice. Pred tem sta zakonca živela v Evini študentski sobi - z enim kozarcem za oba, ki jima je pozneje služil kot vaza. Nova, velika soba, kot studio v svojih zapisih imenuje Beuysova, je bila zanju "zasebna in obenem nujna". Ko sta se jima rodila otroka, se je Joseph lahko namreč umaknil vanjo in v njej ustvarjal.

Na eni izmed fotografij s konca leta 1961 je videti božično drevo brez iglic, ki je na sredi sobe najverjetneje stalo več mesecev, okrog njega pa med iglicami ležita oba Beuysova otroka. Druga fotografija prikazuje sina Wenzla, pokritega s plaščem med spanjem na žimnici sredi tal.

Romanje gospodinjskih predmetov v umetnost
Na fotografijah so še številni predmeti iz Beuysovega gospodinjstva, številne izmed njih je pozneje umetnik predelal v umetnine, ki so končale v zbirkah in na razstavah velikih muzejev po vsem svetu. Med njimi so denimo del pečice in škatla za shranjevanje božičnega drevesa, ki jo je uporabil v delu Zastava Džingiskana.

Fotografije prikazujejo umetnost, življenje, družino in delo - vse, kar sta zakonca imela. Eva je fotografirala družino in umetnikovo delo s starinsko kamero na plošče v črno-beli tehniki, saj Joseph ni maral filma. Skoraj 140-stranska fotoknjiga Beuys Dusseldorf-Oberkassel Drakeplatz 4 je izšla pri nemški založbi Schirmer/Mosel.