Finžgar, ki je poznan po pripovedih o kmečkem življenju in ljudskih igrah, razumljivih najširšemu bralstvu, se je svoje zgornje misli pri pisateljevanju držal. Za njegovo najbolj brano delo velja zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, ki je leta 1906 začel izhajati v nadaljevanjih v reviji Dom in svet.

Ustanavljal zadruge in bogatil književnost
Fran Saleški Finžgar je študiral bogoslovje, čeprav še v gimnaziji ni bil prav ravnodušen do deklet, je zapisal Iztok Ilich v spremni besedi k avtorjevim izbranim delom v zbirki Slovenska klasika. Zaradi svojih izrazito liberalnih stališč je bil Finžgar med kaplanovanjem in župnikovanjem večkrat premeščen: iz Bohinjske Bistrice na Jesenice, v Kočevje, v Idrijo, k Sv. Joštu nad Kranjem, v Škofjo Loko in nazadnje v Ljubljano. "Bil je eden prvih, ki je z ustanavljanjem zadrug za razvoj kmetijstva in komunalne infrastrukture na podeželju realiziral socialni program Janeza Evangelista Kreka. V Sori pri Medvodah je reguliral reko Soro, ustanovil pašno skupnost, napeljal vodovod. Bil je pravi narodni gospodar," je razložil etnolog Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak.

Ko je Finžgar postal župnik v Sori pri Medvodah, je obveljal za prvega med književniki iz duhovniških vrst - sam pa je zavračal oznako katoliškega pisatelja, saj "nihče ni ustvaril umetnine, naj je pisana ali drugačna, samo zaradi tega, kar je po svojem svetovnem nazoru". Finžgar je kot dolgoletni urednik na trdne temelje postavil Mohorjevo družbo, razširil je ponudbo založbe in zagotovil paleto zelo kakovostnih avtorjev. S sodelavci je oblikoval znanstveno knjižnico ter literarni program proze in poezije, nadaljeval je tudi znamenito zbirko Slovenske večernice.

Ponudba za hollywoodski Pod svobodnim soncem
Za ekranizacijo romana Pod svobodnim soncem se je zanimal hollywoodski studio MGM, vendar je Finžgar producentom postavil pogoj, da v filmu nastopijo igralci slovanskega rodu. "Vsaka generacija ima svoje heroje. Vsekakor bi bilo zanimivo, če bi roman dobil vidno podobo tudi s pomočjo novih medijev," je prepričan Bogataj. Trenutno se po romanu Pod svobodnim soncem pripravlja zvočna knjiga.

Po Bogatajevem mnenju je bilo pomembno stališče, ki ga Finžgar zavzel med drugo svetovno vojno, saj je "videl perspektivo v narodni osvoboditvi, kar izvira iz njegove izrazite slovanske usmerjenosti in nasprotovanja germanizaciji, ki ji je bil slovenski narod stoletja podvržen". Etnolog je Finžgarjevo literarno delo opisal z besedami: "Zanj je značilen izjemen jezik, ki je bil razumljiv najširšim plastem prebivalstva. Njegova sporočila so bila izzivalna tudi za intelektualce. Pomembno je predvsem to, da je slikal realno ljudsko življenje. Nekatera njegova dela so še danes aktualna, spremenile so se le kulise." Prastrica se Bogataj spominja v vzgojni luči, pomagal mu je pri domačih nalogah, med počitnicami v Bohinju in na Jasenju nad Gozdom - Martuljkom ga je priučil odnosa do narave. Med pomembnejše napotke za življenje, ki mu jih je predal, sodita tista o poštenem delu in jasnosti izražanja misli.