Ker letos mineva dvajset let od smrti Jorgeja Luisa Borgesa, enega izmed utemeljiteljev postmodernizma in največjih imen svetovne literature 20. stoletja, so pri francoski založbi Gallimard sklenili, da bodo ponovno natisnili enkrat že razprodana zbrana dela argentinskega pisatelja, ki so v prestižni zbirki La Pléiade prvič izhajala med leti 1993 in 1999. Zapletlo se je pri Borgesovi vdovi. María Kodama jim noče ponovno prodati pravic, je objavil časnik Le Nouvel Observateur.

Skrivnostni prijateljevi posnetki
Težava je bila predvsem v tem, da je Kodama izrecno zahtevala, naj založba prekine sodelovanje z Jean-Pierrom Bernésom, urednikom prve izdaje in tesnim Borgesovim prijateljem. Pri vsem skupaj je nenavadno predvsem to, da je Gallimardova izdaja, čeprav je v francoščini (torej prevedena), do zdaj veljala za najbolj popolno komentirano antologijsko zbirko in je ob svojem izidu naletela na navdušen sprejem v literarnih krogih. Med njenim nastajanjem je Bernés posnel več kot 120 kaset pogovorov z Borgesom, katere namerava objaviti, a šele "po moji in Kodamini smrti, saj bi rad, da bi bila v ospredju zgolj njihova literarna vrednost."

Všeč mu je bila družba
Vseeno pa Bernés poudarja, da bi bila ponovna izdaja po volji tudi Borgesu, ki je bil baje zelo vesel, da so njegova dela izbrali v zbirki La Pléiade - tako je stal z ramo ob rami, kot je sam izpostavil, Montaigna, Kafke in Cervantesa.

Vloga zlobne čarovnice?
V zadnjih dvajsetih letih se je Maria Kodama spustila že v več pravnih vojn z raznimi založniki, saj meni, da ima pravico do popolnega nadzora nad Borgesovo zapuščino. Tako je nedavno na primer tožila izdajatelje knjige Diálogos con Borges (Pogovori z Borgesom), nekakšnega zapisa pisateljevih pogovorov s pesnikom Osvaldom Ferrarijem. Pariško sodišče je ocenilo, da Kodama nima pravice do deleža od zaslužka knjige. Kodama - tudi sama pisateljica - je zato počasi pridobila javno podobo pohlepne vdove, ki si je v letih pred smrtjo nemočnega pisatelja popolnoma podredila (Borges je namreč na stara leta počasi oslepel). Ljudje ji zato vse pogosteje pripisujejo vlogo zlovešče vsiljivke, za kakršno je v času Beatlov veljala Yoko Ono.