Direktorja založbe Rokus, ki je na sejmu za učbenika prejel nagradi Evropskega združenja založnikov, je v Nemčiji najbolj navdušila predstavitev Katalonije, države v državi, katere politiki so ji uspeli zagotoviti tudi sodelovanje na naslednjem sejmu. Na njem se je letos predstavilo 7.700 razstavljavcev, ki pa knjige vseh oblik in zvrsti prodajajo le zadnji dan. Vtis o sejmu je mogoče dobiti tudi na Frankfurtu po Frankfurtu, a velikosti sejma hala Cankarjevega doma ne pričara, je Kvaternik zapisal v klepetalnici.

Predstavitev založbe v Frankfurtu je odvisna tudi od velikosti založbe. Prestižne založbe, ki si ne morejo privoščiti, da njeni predstavniki ne bi bili nastanjeni blizu sejmišča, lahko potrošijo tudi do pol milijona evrov, medtem ko je proračun slovenskih založb po sejmu lažji za povprečno 5.000 evrov, je finančno plat udeležbe pojasnil Kvaternik, ki je povedal, da je imel letos v Nemčiji 34 sestankov, a ni bil niti eden povezan z razstavljenimi knjigami, ampak so bile to vnaprej dogovorjene povezave, ki jih ima še iz prejšnjih let.

Za predstavitev le še police
V Frankfurtu se sicer manjše založbe predstavljajo s policami, ne več s stojnicami, zato je prostor za predstavitev najnovejših izdaj še toliko bolj omejen. Tujcem v Rokusu predstavijo v glavnem dela z mednarodnimi nagradami in tista, ki so zanimiva za prevod ali distribucijo v tujino, kakršnih pa je v primerjavi s prvimi manj.

Podatka o tem, kako obiskana je bila njihova predstavitev, Kvaternik nima, vendar predvideva, da podobno kot stojnice drugih držav iz "balkanskega lonca", s katerimi se v isti hali predstavlja Slovenija. Direktorja Rokusa pa moti, da je Slovenija v zadnjem deseletju veliko zamudila, in zagovarja stališče, da se v Frankfurt naslednje leto ne gre, če ne bo dovolj poskrbljeno na promocijo.

Manjše založbe pobirajo drobtinice
Manjše založbe na sejmu navadno tudi iščejo nove stike in kupujejo pravice od neznanih založb, potegujejo pa se lahko tudi za najbolj vroče naslove, če jih odklonijo večje založbe in založbe partnerice, ki imajo pravico, da prve dobijo v presojo vse, kar velike založbe ponujajo.

Novi mediji se ne dajo
Frankfurtski knjižni sejem nakaže tudi smernice, po katerih naj bi vsaj delovalo založništvo po svetu. Kvaternik si lažje kot za Slovenijo predstavlja, kaj se bo zgodilo v tujini. Kot predvideva, bodo novi mediji zavladali tudi v založništvu, čeprav so bili nekateri razočarani nad sprejemom, ki ga je doživela e-knjiga. Tehnologija in njena dostopnost pri tem ni problem, saj bo dostopna prej, kot se je bodo privadili uporabniki, zato bo prevlada novih medijev verjetno posledica generacijskih zamenjav, napoveduje direktor založbe Rokus, ki je predvsem e-ink poudaril kot pravo tehnološko inovacijo.

V Sloveniji založniki niso priljubljeni
Kvaternika bolj skrbi položaj založništva v Sloveniji, saj pravi, da je pri nas kupovanje knjig nepriljubljeno bolj kot v kateri koli državi v tujini, kamor redno potuje. "Knjiga in z njo založniki smo degradirani na najnižji nivo družbe," je zapisal in spomnil, da tudi države z več prebivalci, kot jih ima Slovenija, vedo, da morajo v svoj obstoj vlagati. Hkrati je je prepričan, da slovenski založniki kot gospodarstveniki vlagajo vsaj petkrat večja sredstva v projekte, kjer vedo, da jih morajo izvesti zaradi "poslanstva", kot to počnejo družbe v drugih dejavnostih.