V Frankfurtu že 58. predstavljajo svetovno literarno produkcijo. Foto: EPA
V Frankfurtu že 58. predstavljajo svetovno literarno produkcijo. Foto: EPA
Frankfurtski knjižni sejem
Pisan promocijski plakat za deželo, ki jo zaznamuje izredno pisana kulturna krajina. Število uradnih jezikov v Indiji je 24, število jezikov, ki jih govorijo Indijci, pa je še precej večje. Foto: EPA
Frankfurtski knjižni sejem
Na frankfurtskem knjižnem sejmu bodo predstavili tudi knjigo o zadnjem obisku papeža Benedikta XVI. v svoji domovini. Foto: EPA
Günther Grass
Bo Günther Grass v Frankfurtu povedal še kakšno začinjeno anekdoto o svoji mladosti? Foto: Reuters
Wolf Lepenies
Wolf Lepenies bo ob koncu sejma prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev. Foto: Institute for Advanced Study

Gostja sejma je Indija, azijske države pa so poskrbele tudi za to, da so organizatorji sejma 'uspeli' napolniti povečano razstavno površino, ki letos meri kar 172.000 kvadratnih metrov. Kitajska tako na primer letos svojo založniško produkcijo predstavlja na kar enkrat večjem razstavnem prostoru kot lani.



Ena država, 24 uradnih jezikov
Čeprav obiskovalci in novinarji najraje 'zasledujejo' pisateljske zvezdnike, pa želi Indija, ki se predstavlja pod geslom Today's India, svetu predstaviti predvsem bolj neznane pisatelje, ki pa so bodisi že uspeli prepričati indijsko občinstvo bodisi zares veliko obetajo. Naslednji poudarek pa bo izpostavljanje kulturnega konglomerata indijskega prostora. V državi ima namreč status uradnega jezika v kateri izmed zveznih držav kar 24 različnih jezikov, ki pa obenem pričajo tudi o raznolikosti kulture v različnih predelih Indije. Ravno to pestrost, želi Indija svetu predstaviti kot eno izmed svojih posebnosti, ki dela njeno kulturo zares posebno.

Indijska literatura 'v izgonu'
Nikakor ne moremo reči, da vsi, ki poznajo delo Salmana Rushdieja, vedo, da se je ta v Britaniji in ZDA živeči avtor rodil v Indiji. Podobno je še z nekaterimi književniki. Med vrhunskimi sodobnimi literati so namreč tudi indijski izseljenci in potomci izseljencev. Indija ne želi pozabiti tudi nanje. Posebna sekcija predstavitve z naslovom Exil-Indien (Indija v eksilu) bo izpostavila ravno te avtorje, ki, čeprav živijo daleč od domovine, v svoja dela pogosto vnašajo posebnosti indijske kulture in tradicije.

Knjiga kot megaindustrija
Podobno kot film je tudi založništvo v Indiji prava 'megaindustrija'. Vsako leto v Indiji zamenjajo lastnika knjige v vrednosti 685 milijonov ameriških dolarjev, ki jih prebira približno 600 milijonov bralcev. Ti imajo vsako leto na voljo okoli 80.000 novih naslovov, izmed katerih jih največji del izide v angleškem jeziku in jeziku hindi, zastopani pa so tudi drugi regionalni jeziki. Omenili smo že drugo megaindustrijo, katere sedež je v Bollywoodu. Tudi na obstoj te nas bodo opozarjali v Frankfurtu. Nemški filmski muzej (Deutsche Filmmuseum) se bo namreč med sejmom poklonil indijskim filmskim klasikom, spregledal pa ne bo tudi sodobne bollywoodske produkcije.

Na sejmu tudi Slovenija
Med 111 državami udeleženkami je tudi Slovenija, ki jo bo predstavljalo 18 založnikov in tiskarjev (vseh razstavljalcev na sejmu je sicer več kot 7.000). Poseben slovenski program, katerega temelj bodo pogovori, bo potekal 5. in 6. oktobra, slovenska predstavitev pa obsega tudi razstavo kresnikovih nagrajencev in promocijsko knjižico 10 avtorjev, ki jo je pripravila Petra Pogorevc.

Novinarji lovijo besede Güntherja Grassa
Že zdaj lahko z gotovostjo trdimo, da se bo veliko obiskovalcev trudilo ujeti vsaj kakšno besedo Güntherja Grassa. Zaradi romana Lupljenje čebule, v katerem razkriva svoje članstvo v enotah SS, je v zadnejm času razvpiti nemški Nobelovec namreč že potrdil svoj obisk sejma. Organizatoji sejma pa kot pomembne goste navajajo tudi britansko pisateljico Zadie Smith, 'specialistko' za kriminalke Donno Leon, nemška avtorja Martina Walserja in Franka Schätzinga ter trojico Eva Hartman, Hape Kerkeling in James Last, ki bo v Frankfurtu predstavljala svoja nova dela.

Glavni nagrajenec slavi na koncu
Nič manj kot Günther Grass pa ne bo novinarjev privlačil tudi nemški sociolog in znanstveni menedžer Wolf Lepenies. Ta bo ob koncu sejma v cerkvi svetega Pavla prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev, ki je šla lani v roke turškega pisatelja Orhana Pamuka. Eden izmed podvigov, ki je Lepeniseu prinesel nagrado, je njegovo iskreno prizadevanje za sožitje med kulturami. Tako je že leta 1994, ko sveta še ni pretresala 'kriza' odnosov z muslimanskim svetom, spodbudil raziskovalni program za proučevanje islama, spodbujal pa je tudi znanstveno sodelovanje med Nemčijo in državami Vzhodne Evrope, ki tedaj še niso bile tako močno integrirane v evropsko politično in kulturno tkivo.