Številke so po besedah organizatorjev 63. knjižnega sejma približno takšne kot lani, prav tako pa se niso spremenile razstavne površine. Do 16. oktobra bo sejem, ki se bo za strokovno javnost uradno odprl danes ob 17.00, postregel z več kot 3.000 dogodki, predstavilo se bo okrog 1.000 avtorjev, vse to pa naj bi si po pričakovanjih ogledalo več kot 280.000 obiskovalcev. Na odprtju bosta zbrane nagovorila nemški zunanji minister Guido Westerwelle in islandski predsednik Olafur Ragnar Grimsson.
"Spodbujajmo digitalizacijo in družabna omrežja"
Največje svetovno srečanje založnikov, knjigotržcev in bralcev se letos vrti okoli svetovne borze vsakovrstnih vsebin. Smo v času, ko je stara veriga v proizvodnji knjige - od avtorja prek založnika in trgovca do bralca - preteklost. "Delati moramo vse - spodbujati tisk, digitalizacijo, družabne medije in omrežja," je prepričan direktor sejma Juergen Boos.
Kaj drugega kot prizadevanje za razvijanje nezadržne digitalizacije organizatorju krovnemu združenju nemškega knjigotrštva niti ne preostane. A kljub temu je največji prostor razstavnih dvoran še vedno odmerjen knjigam.

Novostim so namenjene po razstavišču raztresene Hotspots (vroče točke) in novo redišče StoryDrive (Pripelji zgodbo), stičišče "crossmedialnih platform" različnih aplikacij vsebin. Ponašajo se s prenovljenim centrom za trgovanje z avtorskimi pravicami, ki ima po novem lastno sejemsko dvorano, v njem se bo za svetovne licence v svetu multimedije pogajalo 527 agentov z vsega sveta, med njimi bodo s 70 agencijami najmočneje zastopane Združene države Amerike.
Med dogodki, ki jih pripravljajo za bralce, so še vedno najzanimivejša tradicionalna branja in nastopi znanih avtorjev, med drugim Maria Vargasa Llosa, Umberta Eca, Jussija Adler-Olsena ter od domačih Martina Walserja, Charlotte Roche in Ferdinanda von Schiracha.
Nagrada za mir Boualemu Sansalu
Znani so že dobitniki evropske nagrade za literaturo. Nagrado EU-ja za literaturo letos prejmejo Kalin Terziyski (Bolgarija), Tomaš Zmeškal (Češka), Kostas Hatziantoniou (Grčija), Ofeigur Sigurosson (Islandija), Inga Zolude (Latvija), Iren Nigg (Liechtenstein), Immanuel Mifsud (Malta), Andrej Nikolaidis (Črna gora), Rodaan Al Galidi (Nizozemska), Jelena Lengold (Srbija), Ciler Ilhan (Turčija) in Adam Foulds (ZDA).
Namen nagrade, ki jo podeljujejo Evropska komisija, Evropska federacija knjigotržcev, Svet evropskih pisateljev in Federacija evropskih založnikov, je zbuditi zanimanje za nove talente in spodbuditi objavo njihovih knjig v različnih državah, obenem pa proslaviti evropsko kulturno raznolikost. Nagrade, dobitniki prejmejo vsak po 5.000 evrov, bodo podelili 28. novembra v Bruslju, ob koncu sejma pa bodo alžirskemu pisatelju Boualemu Sansalu v frankfurtski Pavlovi cerkvi podelili nagrado nemških knjigotržcev za mir.
Manjše, a bogato mesto slovenske literature
Slovenija se v mestu ob Maini letos drugič predstavlja v organizaciji Javne agencije za knjigo. Na predstavitvi, ki jo bodo slavnostno odprli danes, sklenili pa v nedeljo, nadaljujejo smernice, ki so si jih zastavili lani in so se izkazale za dobre - manjša in pregledna stojnica z množico informativnega gradiva in z izborom knjižnega gradiva slovenskih založb.
Povabljeni slovenski založniki imajo na voljo razstavni prostor za 12 najnovejših naslovov slovenskih avtorjev iz svojih zbirk, prav tako so brezplačno vpisani v elektronski in tiskani sejemski katalog, za predstavitev na stojnici pa so lahko dali tudi tujejezične kataloge, letake in drugo.
V središče so postavili avtorje Andreja Blatnika, Milana Deklevo, Natašo Kramberger, Mojco Kumerdej, Svetlano Makarovič, Katarino Marinčič, Miha Mazzinija, Majo Novak, Borisa Pahorja, Suzano Tratnik, Vlada Žabota, Slavoja Žižka, Tadeja Goloba, Stanko Hrastelj, Draga Jančarja in Miroslava Košuto.