Ana Hofman se med drugim v knjigi sprašuje, ali je skupinsko petje kot primer družbenosti glasbe v pravem pomenu besede še vedno zmožno družbene kritike. Foto: Založba ZRC SAZU
Ana Hofman se med drugim v knjigi sprašuje, ali je skupinsko petje kot primer družbenosti glasbe v pravem pomenu besede še vedno zmožno družbene kritike. Foto: Založba ZRC SAZU

V knjigi, ki je izšla pri Založbi ZRC pod okriljem Inštituta za kulturne in spominske študije, avtorica Ana Hofman ponuja premislek o osrednjih vprašanjih, ki se nanašajo na politični potencial glasbe in zvoka v postjugoslovanski Sloveniji, zaznamovani z okoliščinami svetovnega kapitalizma.
Avtorica razmišlja tudi o vlogi glasbe v politični mobilizaciji in participaciji, o potencialu glasbenih dejavnosti pri samoorganiziranju, o izzivih in potencialih tako imenovanih glasbenih kolektivitet ter o sklicevanju na preteklost kot načinu političnega angažmaja v letu, ko zaznamujejo 70 let od konca 2. svetovne vojne.
Predstavitev dela, na katerem sta poleg avtorice spregovorila še Tanja Petrovič in Svanibor Petan, sta pospremila nastop feminističnega pevskega zbora Z'bork in predstavitev videoinstalacije beograjske umetnice Ane Adamović z naslovom Dva zbora.