Sodelovanje po besedah generalne direktorice knjižnice ÖNB Johanne Rachinger ni prelomno zgolj za knjižnico, saj gre za največjo zasebno javno partnerstvo v avstrijski kulturni krajini. Prav tako je sodelovanje v tako velikem obsegu eno redkih tudi v Evropi.

Stroški digitalizacije znašajo od 50 do 100 evrov na knjigo
Google bo plačal vse stroške digitalizacije, ki za posamezno knjigo znašajo med 50 in 100 evri, opravili pa jo bodo na Bavarskem. V projekt sicer ne bodo zajete knjige, za katere konservatorski standardi tega ne dovolijo.

"Drugače rečeno: avstrijskim davkoplačevalcem bomo prihranili 30 milijonov evrov," je ocenila Rachingerjeva, ki je hkrati poudarila, da knjižnica takšnega projekta z lastnimi sredstvi ne bi zmogla. Priprave bodo stekle nemudoma, digitalizacija pa se bo začela prihodnje leto in bo končnana v šestih letih. Na koncu bo tako prosto dostopnih okoli 120 milijonov knjižnih strani.

Google je prek založniškega partnerstva do zdaj omogočil prost dostop do okoli dva milijona del, poleg tega pa še do več kot desetih milijonov knjig iz večinoma ameriških knjižnic in do nekaterih iz Evrope (seznam knjižnic si oglejte tukaj).

"Google ne bo imel monopola nad digitaliziranim gradivom"
Google po zagotovilih Rachingerjeve nima "nobenega monopola" nad uporabo digitaliziranega gradiva. Uporabniki, ki bodo brskali prek ÖNB-ja, namreč ne bodo samodejno napoteni na podatkovno bazo Google Books (ki je sicer še vedno v betarazličici). To sodelovanje ne prejudicira morebitnega poznejšega sodelovanja na spornem področju digitalizacije del, ki jih ščitijo avtorske pravice. "Tu gre izključno za dela, ki avtorsko niso več zaščitena, in pri tem bomo ostali," je zagotovila.

Karl Pall, vodja Google Austria, je izrazil ponos in veliko veselje, ker jim je uspelo v svoj portfolio pritegniti Avstrijsko narodno knjižnico. "Spomnim se še, ko so v živo poročali, da Hofburg gori - bilo je grozno," je povedal Pall. Podatkovna baza Google Books ne bo ne komercializirana ne opremljena z oglaševalskimi sporočili.

Annabella Weisl, voditeljica podatkovne baze Google Bücher Deutschland, Österreich, Schweiz, pa je priznala, da ima Google vendarle dobiček, "ker spletni uporabniki te informacije iščejo pri nas in pri tem uporabljajo naše storitve - in pri naslednjem brskanju, upajmo, spet poiščejo nas".

Pregled razsodbe proti Googlu še ni znan
Kako pa je z digitalizacijo pri nas? Pomočnik ravnatelja NUK-ja Zoran Krstulović, ki se ukvarja z digitalizacijo, je za MMC dejal, da za zdaj niso imeli stikov z Googlom, obenem pa je opozoril, da je treba paziti pri dogovarjanju glede tega, kdo je na koncu lastnik avtorskih pravic za digitalizirane vsebine.

Ko je Google začel digitalizirati vsebine velikih ameriških knjižnic in Oxforda, je v svoj arhiv zajel vse knjige, zaradi česar so ga tožili ameriški založniki in avtorji, ki so na koncu dosegli poravnavo, po kateri so v Googlov katalog lahko vključene le knjige z zaščitenimi avtorskimi pravicami, ki so bile izdane v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji ali Kanadi. Poleg tega naj bi bil konkurentom olajšan dostop do skeniranih knjig. O tem, ali takšna poravnava sploh velja, se mora izreči še newyorško sodišče.

Poleg tega so Google v Franciji kaznovali zaradi digitaliziranja knjig, za katere niso imeli avtorskih pravic.

Kot poudarja Krstulović, je težava pri Googlu ta, da bi lahko na koncu postal največji lastnik avtorskih pravic, prav tako pa bi lahko do največje zakladnice digitalnih objektov dostopali le prek ameriških IP-naslovov (torej z računalnikov v ZDA), pri čemer bi kratko potegnili vsi drugi.

EU želi zaščtiti svojo kulturno dediščino z Europeano
V Evropski uniji so zato naredili dva vzporedna projekta - European library in Europeana.
European library je v bistvu velik katalog knjig vseh evropskih nacionalnih knjižnic (torej tamkajšnjih NUK-ov).

Europeana pa je digitalna knjižnica evropskega kulturnega sektorja, nastala kot implementacija politike Evropske unije, ki se izvaja prek projektnega financiranja. Njen cilj je na enem mestu združiti celotno evropsko kulturno dediščino, torej poleg knjig tudi fotografije, slike, videe, muzejske eksponate in fotografije vseh mogočih predmetov. Ena glavnih težav pri tem je urejanja avtorskega prava, saj države članice med seboj niso usklajene.

V Digitalni knjižnici Slovenije za zdaj prevladujejo časopisi
Slovenija je v projekt vključena s približno 100.000 enotami gradiva. Sicer pa je celoten slovenski digitalni arhiv dosegljiv v Digitalni knjžnici Slovenije. V arhivu je približno tisoč starejših knjig, glavni poudarek pa je na starih časopisih, ki so natisnjeni na slabem papirju. V digitalnem arhivu je mogoče iskati z vsemi besedami, v njem pa je trenutno okoli 240.000 enot, tudi mnogi zemljevidi, plakati, razglednice in rokopisi.

Sredstva prispeva ministrstvo za kulturo, nekaj tudi ministrstvo za visoko šolstvo. Na letni ravni so tudi razpisi za splošne knjižnice, in sicer za digitalizacijo domoznanstva, je še dejal Krstulović.