Ob natančnem prebiranju knjige Beim Häuten der Zwiebel (Pri lupljenju čebule), v kateri je Grass popisal svoje otroštvo in mladost, naj bi namreč po avtorjevem zatrjevanju spoznali, da glavni junak ni bitje brez človeških čustev. Po Grassovem priznanju, da je bil član SS-a, so se namreč pojavile zahteve, naj Grass vrne Nobelovo nagrado in naziv častnega meščana mesta Danzig. Jacek Kurski, eden izmed poslancev v poljskem parlamentu, je tako celo izjavil: "Za mesto, v katerem je bila v drugi svetovni vojni prelita prva kri, je nezaslišano, da je njegov častni meščan nekdanji član enot SS-a."
Usodnih šestdeset dniGrass pa pravi, da bo bralcu njegovega romana jasno, da se Grass jasno zaveda svojega zmotnega ravnanja pred 60 leti. Pisatelj je svoje ravnanje pri šestnajstih in sedemnajstih kasneje občutil kot velik madež na svoji zavesti in da se je iz služenja pri SS-u marsikaj naučil. Čeprav je nobelovec tudi poudaril, da v dveh mesecih, ko je služil v SS-u (v enoto je vstopil konec februarja 1945, služenje pa je končal 20. aprila 1945), ni izstrelil niti enega samega strela, se obenem zaveda, da se verjetno nikoli več ne bo mogel izkopati iz 'primeža kritik' in da si bo le težko povrnil nekdanji ugled.
Po poročanju nemškega časopisa Der Spiegel razkritje članstva v vrstah SS-a ni bila glavna tema, ki jo je hotel Grass obdelati v romanu, ki bo izšel septembra. Grass je hotel predvsem napisati roman, v katerem bi razkril naivnost mladega človeka. Pred začetkom pisanja se je Grass spraševal, kako je bilo mogoče, da je tako slepo verjel nacistični ideologiji. Še več! Kako je lahko verjel ideologiji, zaradi katere so prav ob izbruhu druge svetovne vojne nacisti ustrelili Grassovega strica, ki je bil Poljak?
Dnevni red popočitniške seje
O vprašanju Grassove moralne sokrivde za grozote, ki jih je poljski narod utrpel med drugo svetovno vojno, bo svet mesta Gdansk razpravljal po koncu poletnih počitnic. Tedaj se bo razvnela razprava o tem, ali lahko človeka, ki je kasneje postal eden najbolj cenjenih sodobnih pisateljev in ki je v svojih romanih večkrat poudaril potrebo po odgovorni moralni drži, obsojamo zaradi njegovih mladostnih prekrškov. Naj so bili ti še tako hudi. Ob koncu seje bo svet tudi odločil, ali bodo Grassu odvzeli naziv častnega meščana mesta Gdansk.
Grass ni skrival ničesar!
Vsi pa Grassu vendarle niso obrnili hrbta. Posebej njegovi literarni kolegi so se izkazali za precej strpne. Predsednik nemškega PEN-a Johano Strasser je tako poudaril, da je razprava o Grassovi preteklosti 'strašljivo napihnjena', saj Grass nikoli ni zares skrival tega poglavja iz svoje osebne zgodovine. O njem pač ni spregovoril, a ker ga nihče o tej temi ni povprašal, tudi ni mogoče reči, da je Günther Grass kar koli skrival.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje