"V odzivih teh dveh vlad je po mojem mnenju nekaj precej nečloveškega, mislim zlasti na britansko vlado," je dejal na virtualni novinarski konferenci dan po tem, ko je na švedskem veleposlaništvu v Londonu prejel Nobelovo medaljo in diplomo. Po mnenju 72-letnega Gurnaha, sicer upokojenega profesorja angleščine in postkolonialne književnosti, sta jezik in diskurz, ki sta nastala proti ali glede poskusov prehoda preliva, "precej nenavadna".

Brez čestitke britanske vlade
Nobelovec je povedal tudi, da se je spraševal, ali je to, da mu britanska vlada ni čestitala za nagrado, lahko posledica dejstva, da se je rodil v Afriki. Po njegovih besedah je namreč mogoče, da ga ne vidijo kot nekoga, ki so mu dolžni čestitati, je poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ta molk britanske vlade je presenetljiv tudi v luči dejstva, da je premier Boris Johnson celo študiral klasično književnost na kolidžu Balliol v Oxfordu.

"Vaša zmaga je za Tanzanijo in Afriko"
Ob razglasitvi letošnjega prejemnika nagrade pa je Gurnahu čestitala vlada v njegovi nekdanji domovini. "Vsekakor ste se zelo izkazali pri svojem delu, vaša zmaga je za Tanzanijo in Afriko," je na Twitterju zapisal glavni tiskovni predstavnik tanzanijske vlade.

Gurnah je v pogovoru za Nobelovo fundacijo v začetku oktobra pozval Evropo, naj v afriških beguncih vidi ljudi, ki imajo "kaj dati". Dodal je, da "mnogi pridejo iz nuje, pa tudi zato, ker imajo, odkrito povedano, kaj dati. Ne pridejo praznih rok. Veliko je nadarjenih ljudi, polnih energije, ki imajo kaj dati." Ob tem je poudaril, da ohranja vezi s Tanzanijo in da njegova družina še vedno živi tam. "Kadar le lahko, grem tja. Še vedno sem povezan. Od tam sem. V mislih še vedno živim tam," je še povedal.

Napeti odnosi med Londonom in Parizom
Število beguncev, ki so se odločili prečkati Rokavski preliv s severa Francije v Veliko Britanijo in tvegati svoja življenja na eni najbolj obremenjenih morskih poti na svetu, je letos doseglo rekord. V preteklem mesecu se je v tragediji utopilo najmanj 27 ljudi.

Sorodna novica Po najhujši prebežniški nesreči Pariz in London obljubljata: "Razbili bomo tihotapsko mrežo"

Problematika je razvnela voditelje v Londonu in Parizu, kar je izzvalo besedno vojno ob naraščajočem protimigrantskem razpoloženju v obeh državah. London je že pred tem iskal možnosti, kako bi obrnil čolne migrantov v prelivu.

Johnson je celo predlagal, da bi vrnili vse prebežnike, ki pristanejo v Veliki Britaniji, kar bi po njegovih besedah rešilo "na tisoče življenj s tem, ko bi v osnovi zlomili poslovni model kriminalnih združb". Medtem bi zakonodaja, ki je še na poti skozi britanski parlament, zvišala najvišjo kazen za prebežnike, ki nezakonito vstopijo v Združeno kraljestvo, s šestih mesecev na štiri leta, medtem ko bi obsojeni tihotapci ljudi lahko dobili dosmrtno zaporno kazen, še poroča AFP.