Zaradi načrtovanega tovrstnega ponatisa Mojega boja je tako tožilstvo v nemškem Bambergu sprožilo preiskavo. Z njo želijo ugotoviti, ali bo mogoče v tem primeru vložiti tožbo, je povedal predstavnik oblasti. Drugih podrobnosti ni razkril - tako ni znano, proti kolikim osebam naj bi se posredovalo, prav tako tudi ni zares zagotovo znano, ali gre za desničarske skrajneže, poroča DPA.

Načrtovan nespremenjen ponatis
Leipziška založba na spletu svojo načrtovano izdajo napoveduje z besedami "Nespremenjen ponatis pri osrednji založbi NSDAP-ja /.../ objavljene izdaje" iz leta 1943. Založba se želi po lastnih besedah na ta način oddaljiti od letošnje izdaje tega besedila, ki jo je vključno z opombami in razlagami na 2.000 straneh izdal münchenski Inštitut za novejšo zgodovino (IfZ).

S koncem lanskega leta se je končala prepoved ponatisa, ki je veljala prejšnjih 70 let in za katerega je imela pravice dežela Bavarska. Tako je v sredini letošnjega januarja na police nemških knjigarn prišla nova izdaja te knjige, ki je prvič izšla leta 1925.

Vendar v Nemčiji še vedno velja prepoved objavljanja golega besedila, za kar je zagrožen tudi kazenski pregon zaradi spodbujanja rasnega sovraštva. Moj boj je poleg tega v nekaterih državah, ki so bile pod nacistično okupacijo, npr. v Avstriji in na Nizozemskem, še naprej prepovedan, tako da ga tam tudi v prihodnje ne bo. So pa pred časom prevod že napovedali v Franciji.

Moj boj tudi kot japonski strip
Po svetu ima Moj boj zelo različen status. Do njega je namreč brez težav mogoče priti v Indiji in Braziliji, v Turčiji so na primer od leta 2004 prodali 30.000 izvodov, tudi v ZDA knjiga ni prepovedana, na Japonskem je na voljo celo v obliki stripa.

Adolf Hitler je to delo napisal med prestajanjem zaporne kazni v landesberški trdnjavi dve leti pred njeno objavo. Prvi del obsežne knjige z naslovom Eine Abrechnung (Obračun) je izšel leta 1925, drugi Die Nazionalsozialistische Bewegung (Nacionalsocialistično gibanje) pa leto dni kasneje, v njej pa je Hitler prepletel zgodbo o mladosti in svoje antisemitistične poglede.

Medtem ko so prve kritike žaljivo napadle knjigo in jo zbadljivo poimenovale Moj krč, je bilo nekaj let pozneje vse drugače. O knjigi, v kateri je Hitler natančno lociral sovražnika, ki spodkopava nemško blaginjo, so z velikim navdušenjem pisala glasila sindikatov, citirali so jo celo pridigarji evangeličanske cerkve.

Izvirno besedilo, namenjeno kritičnemu znanstvenemu pretresu?
Leta 2014 ustanovljena založba Der Schelm želi po lastnih besedah na ta način "zainteresirani javnosti in polnoletnim državljanom predstaviti posebne omembe vredne objave predustavne literature kot izvirna besedila za kritični znanstveni pretres".

V tem primeru so kot predustavna literatura mišljena dela, ki so izšla pred uveljavitvijo določene zakonske prepovedi. Pod streho Der Schelma je s to utemeljitvijo na primer že izšlo antisemitsko hujskaško delo Der Internationale Jude (Mednarodni Žid) Henryja Forda.

Obujanje nacistične preteklosti
Lastnika založbe Adriana Preißingerja je že konec leta 2002 deželno sodišče v Dresdnu obsodilo na tri leta zapora zaradi razširjanja skrajnih desničarskih tiskovin in glasbe. Preißinger je bil namreč v tistem času podpisan kot producent neonacističnega ploščka Note sovraštva.

Za zdaj je Preißinger potrdil, da želi Hitlerjevo knjigo izdati v poletnih mesecih, načrtovane velikosti naklade in kraja tiskanja pa ni želel razkriti. Dodal je, da se ne more pritoževati glede števila naročil. Najava njegove založbe razkriva še, da je "Fredrick Toben, vodja založbe Adelaide-Institut, za novo različico prispeval kratek predgovor". Toben, Avstralec nemškega rodu, je znan kot desničarski skrajnež in spada med zanikovalce holokavsta.