Popisane inkunabule hranijo v Škrabčevi knjižnici v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico, v zasebni zbirki Davida in Marinke Brezigar v Solkanu in v Goriški knjižnici Franceta Bevka.
Največ jih je prav v Škrabčevi knjižnici v frančiškanskem samostanu, so pa tiste žal najslabše ohranjene. Celoten knjižni fond je bil namreč med prvo svetovno vojno shranjen v kleti, kjer prostor ni omogočal primernih pogojev hrambe, zato so nekatere zelo poškodovane. Povsem drugače je s knjigami v zbirki Brezigar (gre za pet inkunabul) in v Goriški knjižnici Franceta Bevka (tu hranijo eno delo), saj so tam v zelo dobrem stanju in s popisom ni bilo težav. Dolgo pričakovano knjigo podpisujejo štirje italijanski strokovnjaki Anna Scala, Claudia Rosalia Giordano, Marco Menato in Marco Palme. Popis vseh inkunabul območja je trajal skoraj tri leta, avtorji pa so ob tem sledili standardom, ki veljajo v katalogizaciji.
Katalog s popisom, ki so ga predstavili v Novi Gorici, je nastal v želji, da popišejo inkunabule v knjižnici, kjer še niso bile popisane, in se tako pridružijo projektu, ki so ga že izvajali v sosednji Italiji. Inkunabule so prvotiski, torej tiskane knjige ali fragmenti, ki so bili natisnjeni od sredine 15. stoletja do 31. decembra 1500, ohranjeni primeri pa so zelo redki in izjemno dragoceni.
"Za nas je to zaključek nekih pričakovanj, ki jih je Marjan Brecelj imel ves čas, ko je urejal našo knjižnico. Njegova velika želja je bila, da bi nekoč izšla knjiga o samo kostanjeviških inkunabulah. To je sicer prvi tak strokovno narejen popis v Sloveniji," je dejala vodja Škrabčeve knjižnice na Kostanjevici Mirjam Brecelj. "Delo je bilo prav zaradi tega izjemno zahtevno tudi za prevajanje. Potrebnega je bilo veliko usklajevanja, iskanja kompromisov, predvsem pa sodelovanja," še pravi.
"Na novogoriški občini smo z veseljem pristopili k sodelovanju pri nastajanju te knjige. Še posebej pa naj izpostavim, da gre za enega izmed plodov čezmejnega sodelovanja tudi na strokovnem področju," je na predstavitvi knjige dejal novogoriški župan Samo Turel. "Italijanski strokovnjaki so pripravili to zbirko v slovenskem in italijanskem jeziku, ki prav gotovo bogati ta naš prostor in bo dodatna češnja na torti tudi v okviru Evropske prestolnice kulture, saj se bomo z njo še posebej s ponosom predstavili in pohvalili v letu 2025," je še dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje