Najprej moramo poskrbeti za nesamozavestnost v slovenskem prostoru, je poudarila vodja dunajske Skice Barbara Koželj Podlogar. Ob tem je opozorila, da je v Sloveniji težava ravno v tem, da ne zna postaviti prioritet oziroma določiti, kaj točno naj bi se predstavljalo v tujini.

"Slovenski prostor je zasičen s kulturnimi dogodki, in prav je tako, vendar pa imajo državljani do kulture nekakšen čuden odnos," je dejala in pojasnila, da jo na Dunaju vseskozi bombardirajo opozorila, da ima mesto kulturo, pri nas pa tega ni.

Dodala je še, da bi morali imeti v Sloveniji en kulturni proizvod, ki bi ga prepoznali v tujini, nato pa bi lahko prepoznavnost širili tudi na druga področja. "Potrebujemo cilje," je še poudarila.

Širše kot vodja Skice se je ozrl direktor javne agencije za knjigo Aleš Novak, ki verjame, da blagovne znamke ni tako enostavno najti, saj je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov in ne zgolj kakovosti avtorjev ali literature. Kot je dodal, je treba za uspešnost takšnega projekta blagovno znamko literature razširiti na blagovno znamko Slovenije.

Dotaknil se je tudi želje po predstavitvi Slovenije kot osrednje države na knjižnem sejmu v Frankfurtu, zaradi česar je agencija dobila dodatna sredstva. Kot je dejal, lahko s tem razširjajo dejavnosti v tujini, kar bo pripomoglo tudi k razvoju blagovne znamke slovenske literature.

Podobnih misli je bila tudi soustanoviteljica studia Poper Maja Hawlina, ki meni, da je z dobro blagovno znamko pot lažja, vendar se mora za to v Sloveniji najti začimbo, "ki pa je ni mogoče najti z raziskavami trga ali bralstva, ampak s pogumom".

Svet zanima naša "balkanskost"
Na položaj Slovenije v svetu pa je opozoril urednik Andrej Blatnik, ki je dejal, da se je vedno poudarjala želja po tem, da bi bila del osrednje Evrope in ne Balkana. A ravno to je tisto, kar Slovenijo dela zanimivo, je poudarila Renata Zamida iz Beletrine.

Kot je pojasnila, je Slovenija ljudi iz držav, kot je Nemčija, na predstavitvah literature v tujini vedno zanimala kot država nekdanje Jugoslavije, poleg tega pa še konflikti na Balkanu vse do prve svetovne vojne.

Okroglo mizo z naslovom Slovenska literatura kot blagovna znamka? so organizirali v sklopu založniške akademije na 31. slovenskem knjižnem sejmu (SKS).