Socialni sklad DSP-ja je nastal na pobudo Gibanja za pravičnost in razvoj, ki je skladu namenilo sredstva od prodaje stanovanja leta 2009 umrlega literata Petra Božiča. Pridobljena sredstva namenja tistim članom, ki živijo na robu revščine.

Po besedah predsednika DSP-ja Iva Svetine država te težave ne zna ali noče urediti, zato najbolj ogroženim članom namenjajo sredstva sklada. Zaveda se, da bo treba skrbeti tudi za to, da se sklad ne bo le praznil, temveč tudi polnil.

Pisatelj in dramatik Peter Božič je združenju Gibanje za pravičnost in razvoj zapustil svoje stanovanje v Šiški z željo, da se denar od prodaje uporabi v dobrodelne namene. Del so prispevali v socialne sklade različnih šol, želeli pa so, da se ustanovi dobrodelni sklad, ki bi nosil Božičevo ime. Ker pri DSP-ju socialni sklad že obstaja, so maja podpisali pogodbo o donaciji v višini 29.000 evrov.

Sredstva so tudi že prenesli na sklad DSP-ja, ki se je preimenoval v Plašč Petra Božiča - socialni sklad DSP. Kot pravi Svetina, bodo zdaj v dogovoru z Gibanjem za pravičnost in razvoj imenovali skupno komisijo ter določili pravilnik, po katerem se bodo razdeljevala sredstva.

Pomoč pisateljskih kolegov
Ime je sklad dobil po zgodbi iz Božičeve mladosti. Literat je namreč večino časa živel v velikem pomanjkanju in ob prihodu iz Maribora v Ljubljano celo nekaj časa živel v enem izmed bunkerjev ob današnji Poti spominov in tovarištva. Neko zimo so pisatelji, ki so se tedaj zbirali pri pesniku, prevajalcu in uredniku Cenetu Vipotniku, ne da bi ga dobro poznali, zbrali denar in mu zanj kupili plašč. "To se mi je zdelo dovolj povedno, da lahko denar, ki ga je Božič nesebično zapustil, vežemo na to zgodbo," je sklenil Jožef Školč. Kot je še povedal, se je tudi že začel dogovarjati z nekaterimi založniki, da bi letno prispevali sredstva v sklad.

Kip na vrtu pisateljskega društva
Začetek delovanje sklada bodo na vrtu DSP-ja pospremili z odkritjem Božičevega spomenika, ki ga ustvarja kipar Mirsad Begić. Po Svetinovih besedah se na DSP-ju in Slovenskem centru PEN že desetletja pogovarjajo, kdo bi si zaslužil obeležje. Idej je veliko, je pa težko delati prioritete po pomembnost, opusu, družbenopolitični angažiranosti. Ob donaciji pa se jim je zdelo prav, da Božiču postavijo obeležje.

Begić je izdelal tudi Božičev kip, ki so ga leta 2014 odkrili na križišču Božičeve ulice in Štajerske ceste v Ljubljani. Kipar je kmalu po Božičevi smrti zasnoval več portretov, ki so jih leta 2013 predstavili v Slovenskem gledališkem muzeju. Kot je povedal, je naročilo za kip Božiča na vrtu DSP-ja vzel kot izziv. Kip, ki bo njegovo darilo, trenutno odliva v vosku, kmalu bo sledilo odlivanje v bron, ki ga bodo prav tako v celoti pokrili z donacijami.