Pri pripravi zbornika so si zadali cilj, da v sodelovanju z več avtorji predstavijo večplastno sliko, ki bo Franjo v časovni distanci predstavila v luči, dostopni vsem, tudi mlajšim bralcem.

Foto: Mestni muzej Idrija
Foto: Mestni muzej Idrija

"V zborniku ne postavljamo sodb, ampak na podlagi dolgoletnih raziskovanj in z vključevanjem tudi novega dokumentarnega in fotografskega gradiva postavljamo večplastno sliko Franje, vsak bralec pa si bo ustvaril svoje mnenje, kar je tudi prav," je ob predstavitvi zbirnika dejal Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, ki upravlja Franjo.

Z zbornikom Franja z naslovom Franja: Spomin in opomin so sodelavci Mestnega muzeja Idrija želeli pospremiti 80 let, odkar so v težkih vojnih okoliščinah postavili bolnišnični kompleks, ki ostaja spomenik človečnosti in solidarnosti. Prvi zbornik o Partizanski bolnici Franja je Mestni muzej Idrija izdal pred dobrimi 40 leti in še danes ostaja dragocen vir informacij, saj vključuje spominske zapise ter izbor dokumentov in sezname ranjencev in osebja. Želja muzealcev je bila, da bi ob 80-letnici izdali novo knjigo.

Novi zbornik, ki sta ga uredili Milojka Magajne in Ivana Leskovec, je nastajal dve leti in pol. Njegova izdaja se je časovno nekoliko zamaknila zaradi ujm, ki so Franjo prizadele v letu 2023. Na 208 straneh obsega članke dvanajstih avtoric in avtorjev, tako muzealcev in poznavalcev z Idrijskega in Cerkljanskega kot tudi uglednih slovenskih zgodovinarjev in strokovnjakov.
Vsebinski del je oblikovan v tri sklope člankov. Prvi predstavlja širši zgodovinski kontekst: predvojno in vojno dogajanje na Primorskem oziroma Cerkljanskem ter delovanje partizanskih bolnic v Sloveniji, drugi medicinsko oskrbo, pomen in podporo domačinov ter tudi "zamolčan" proces proti Franji in Volčjaku, tretji sklop pa osvetljuje spomeniški vidik Franje in njenega današnjega pomena v slovenskem, evropskem in širšem prostoru.

Partizanska bolnica Franja je bila močno poškodovana v poplavah leta 2023. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Partizanska bolnica Franja je bila močno poškodovana v poplavah leta 2023. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

V tem času pa v povezavi s Franjo ostaja najbolj aktualna tema potek obnove širšega območja spomenika po neurjih 2023. Do konca letošnjega leta ostaja glavna naloga dokončanje vse projektne dokumentacije, kar teče po terminskem načrtu.

"Izdelana je že za prvi sklop, ki zajema sanacijo plazu Mali Njivč in vse ukrepe na strugi Čerinščice, za drugi sklop je dokončana projektna dokumentacija za postavitev varovalnih mrež znotraj spomeniškega območja, končujejo pa tudi izdelavo dokumentacije za tretji sklop, ki obsega projektiranje dostopne poti. Tako bi lahko v letu 2025 začeli sanacijo po sklopih," je še dejal. S sklepom vlade je bila dana tudi podlaga, da lahko Občina Cerkno, ki vodi investicije, začne črpati državna sredstva za sanacijo.

Najprej potrebna sanacijska dela za zavarovanje spomenika v prihodnje
Preden bodo začeli sanacijo spomenika, bo treba dokončati sanacijska dela v zaledju spomeniškega območja, kar je ključno za zavarovanje spomenika v prihodnje. Kot je pojasnil Miha Kosmač, je bila doslej že postavljena varovalna mrežna pregrada v zaledju, ki bo ustavljala tok kamnitega drobirja. "Delno je bilo izvedeno praznjenje betonske pregrade, s čimer sta omogočeni večja akumulacija in zmanjšana sila pretoka po strugi Čerinščice dolvodno. Deloma je bilo že spodbetonirano podslapje pregrade, ki hkrati tudi podpira plazeč se teren Malega Njivča. Drugi ukrepi, ki zajemajo sanacijo plazu, vključno z vzpostavitvijo monitoringa plazu, pa bodo izvedeni v letu 2025."

Pred začetkom sanacije spomenika bo treba dokončati sanacijska dela v zaledju spomeniškega območja, kar je ključno za zavarovanje spomenika v prihodnje. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Pred začetkom sanacije spomenika bo treba dokončati sanacijska dela v zaledju spomeniškega območja, kar je ključno za zavarovanje spomenika v prihodnje. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

Prenos več kot 300 večinoma predmetov na varno
Uslužbenci muzeja so pred dnevi s pomočjo Slovenske vojske in novaških gasilcev iz soteske Pasice v depoje na varno prenesli več kot 300 večinoma večjih in težjih predmetov, ki jih takoj po povodnji niso mogli umakniti. Dokončali bodo tudi preventivno čiščenje območja spomenika.

Nekateri deli objektov so okuženi z lesno gobo
"S pomočjo Biotehniške fakultete in Zavoda za varstvo kulturne dediščine zdaj na podlagi vzorcev, vzetih z objektov Franje, preverjajo tudi stanje lesa barak, saj so nekateri deli objektov že okuženi z lesno gobo. Takoj po novem letu se bodo ponovno sestali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, kjer se bodo na osnovi ugotovitev odločili, kako obsežna bo obnova posameznih delov spomenika. Predvideva, da bodo do začetka leta 2025 zbrani ključni podatki in ugotovitve, potrebni za sanacijo objektov Franje in dostopne poti. Kdaj se bo ta dejansko začela, pa je odvisno od tega, kako hitro bo končana sanacija v zaledju spomenika," še pove Kosmač.

Pripraviti bo treba upravljavski načrt
Ena osrednjih nalog muzeja v sodelovanju z občino in pristojnim ministrstvom za leto 2025 ostaja priprava upravljavskega načrta, ki bo zelo obsežen in bo zajemal vse ključne deležnike ter upošteval vse pomembne dejavnike za učinkovito upravljanje spomeniškega območja Franje v prihodnje.