Knjiga je izšla v soizdajateljstvu Slovenske matice in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

V muzeju MAO bo tudi predstavitev dela, in sicer danes ob 17. uri. Navzoče bosta uvodoma nagovorila direktor MAO Bogo Zupančič in predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič. Avtorji monografije Cvetka Požar, Marta Rendla, Barbara Predan, Špela Šubic, Iva Ceraj, Natalija Lapajne, Miha Špiček in Jasna Hrovatin bodo govorili o vsestranski naravi pionirja slovenskega oblikovanja, njegovih vplivih na sodobnike in prihodnje generacije, o okolju in okoliščinah, v katerih je deloval, ter o posameznih poglavjih njegove kariere.

Med drugim obravnavajo javnosti manj znane fotokolaže Kraljevih prvih avtorskih izdelkov v tovarni Stol, njegov sistem lesenih igrač, seminarske naloge na temo kozolca, ki so nastale pod Kraljevim mentorstvom, njegov vpliv na oblikovanje v širšem okolju ter njegove misli s poti, ki jih je v obliki pisem redno pošiljal svoji ženi Veroniki (Veri) Kralj.

Kot so še sporočili iz muzeja, znanstveni prispevki temeljijo na sistematičnem raziskovanju bogatih arhivskih gradiv iz zbirke MAO, Etnografskega muzeja Slovenije, Hrvaškega arhitekturnega muzeja in arhiva družine Kralj in Iglič, tesno povezanih z oblikovalcem.

Prijavil in registriral 118 patentov in modelov
Kralj, rojen leta 1921 v Zavrhu pri Trojanah, je bil oblikovalec, raziskovalec, inovator in pedagog. Obiskoval je realno gimnazijo v Ljubljani in hkrati opravljal delo vajenca v mizarski delavnici. Diplomiral je na Tehniški fakulteti, oddelek za arhitekturo. Svojo bogato kariero je začel graditi v tovarni upognjenega pohištva Stol Kamnik, v tem času pa je ustvaril večino njegovih najbolj znanih izdelkov.

Ustvarjal je skoraj celotno drugo polovico dvajsetega stoletja. Svoje znanje in izkušnje je prenašal tudi na mlade oblikovalce, ko je leta 1960 postal profesor na arhitekturnem oddelku ljubljanske Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Poznan je predvsem po pohištvenih izdelkih, čeprav se je ukvarjal s širokim področjem oblikovanja. V Sloveniji in tujini je prijavil in registriral 118 patentov in modelov ter izdelal 39 raziskovalnih nalog.

Njegove inovativne rešitve so svetu dale nekaj brezčasnih kosov pohištva. Izdelki, ki jih je zasnoval za velikoserijsko proizvodnjo, so bili komercialno zelo uspešni in izdelani tudi v več 100.000 kosih. Zaradi svoje brezčasne modernistične forme spadajo Kraljevi izdelki v zakladnico evropske moderne klasike. Njegovemu stolu Rex je stroka s sprejetjem v newyorški Muzej moderne umetnosti MoMA (Museum of Modern Art) podelila status umetniškega izdelka.

Leta 1962 je prejel najvišje slovensko priznanje na področju kulture – Prešernovo nagrado za uspehe na področju oblikovanja in arhitekture.