Založba UMco je v sodelovanju s Slovensko Kinoteko sklenila serijo prevodov velikih knjih o filmu. Pred tem so namreč izdali 1001 film Stevena Jaya Schneiderja (2006, razprodali vseh 1.500 izvodov), Knjigo o filmu avtorice Pam Cook in Razumeti film (2008) Louisa Giannettija (prodali okoli 700 od tisoč natisnjenih izvodov), in sicer eno knjigo na leto.

Pri tokratni izdaji so dobili pomoč od Javne agencije za knjigo in Mestne občine Ljubljana. Direktor založbe UMco Samo Rugelj je na predstavitvi pojasnil, da knjiga sega na vse celine, v vse glavne filmske smeri, dotika se tudi nekdanje Jugoslavije, ne pa neposredno Slovenije, saj so bili osnova za raziskovanje filmski arhivi, kjer pa slovenski filmov ni.

Eno leto po originalni izdaji tudi slovenska različica
Prvi del knjige Kristin Thompson in Davida Bordwella so prvič v slovenščini izdali leta 2000 pri Slovenski Kinoteki, izida celotne knjige pa potem ni bilo. Nato je Rugelj stopil v stik z avtorjem in se zmenil za prevod zadnje izdaje. To se je tudi zgodilo in tako smo eno leto od originala dobili tudi slovensko različico.

S tem so poravnali tudi zgodovinski dolg, saj je zadnja integralna različica zgodovine filma v slovenščini izšla leta 1960, in sicer Zgodovina filma Georgesa Sadoula pri Cankarjevi založbi.

Knjiga je razdeljena na šest velikih delov in še 30 poglavij, s 700 stranmi in 3,3 kilograma pa je tudi fizično velika, prav tako pa je hkrati enciklopedija, priročnik, almanah, kažipot, vsevednež, učbenik, imenik in katalog.

Obsežno delo je prevedel Branko Gradišnik, strokovni pregled pa sta opravila Marcel Štefančič, jr. in Zdenko Vrdlovec.

"Filmska industrija bo nove tehnologije vedno izrabila sebi v prid"
Poleg tega pa so predstavili tudi knjigo Aleša Blatnika Digitalna filmska revolucija, ki predstavlja vpeljavo novih tehnologij, še posebej medmrežja, v filmsko industrijo. Splet avtor obravnava precejšen del knjige in se posveča vprašanju, kako te tehnologije spreminjajo poslovne modele in kako ti nato znova vplivajo na filmsko produkcijo.

Prek analize pojavljanja novih tehnologij in z njimi povezanega strahu Blatnik skozi zgodovino pokaže, da je filmska industrija te nove tehnologije vedno izrabila sebi v prid, kar se bo, kljub bojazni pred piratstvom, zgodilo tudi z medmrežjem, je prepričan avtor. Za primer je Blatnik dal neverjetno popularizacijo filma v času medmrežja, saj "si bil včasih čuden, če si vse dneve gledal filme", danes pa je to uveljavljen način preživljanja prostega časa.

V načrtu je bila tudi predstavitev knjige o Avatarju, vendar se je njen izid za nekaj časa premaknil. Poleg tega je Rugelj napovedal izid še enega velikega pionirskega filmskega projekta, in sicer popolne filmografije slovenskega filma.

Zadnji del retrospektive v znamenju avtorskega filma
V Slovenski kinoteki, kjer je tudi potekala predstavitev knjig, so ob tem predstavili še tretji del programa šestmesečne retrospektive Knjige o filmih: če so v prvem delu predstavljali temeljna dela in poudarke žanrov iz zgodnjega obdobja, v drugem pa so se posvetili temeljnim pogledom na filmsko teorijo, je tokrat na vrsti avtorski film.

Pregled se bo opiral na pravkar izdano knjigo in izpostavil avtorje, ki so pomembno oblikovali film. Retrospektivo bo odprl film Velika modrina Luca Bessona, končala pa se bo s pomenljivim naslovom Zadnja kinopredstava Petra Bogdanovicha. Ob projekcijah bodo tudi predavanja. Jesenski program se bo še bolj navezal na osrednji kulturni dogodek v Ljubljani - svetovno prestolnico knjige.