Poslovanje Javne agencije za knjigo (JAK), ki je te dni na udaru založnikov in očitkov o prenizkem financiranju nekaterih specializiranih založb, je Računsko sodišče lansko leto vzelo pod lupo in v decembrskem poročilu izpostavilo številne nepravilnosti v delovanju med letoma 2020 in 2021, med drugim neupravičeno uporabo službene kartice, sporno izplačilo nagrad. Sodišče je o pravilnosti njenega poslovanja izreklo negativno mnenje, v nedavno objavljenem porevizijskem poročilu pa je sodišče za štiri od petih primerov, pri katerih je JAK-u naložilo odpravo nepravilnosti, ocenilo, da jih je agencija zadovoljivo odpravila.
JAK: V lanskih razpisih že sledili priporočilom sodišča
Računsko sodišče je v zvezi s poslovanjem JAK-a ugotovilo mnoge neupravičene stroške, pomanjkanje pogodb o izvedbi storitev in netransparentnost določanja meril za sofinanciranje knjig. Obenem je brez dokazil o opravljenih storitvah izvajalcu plačal 8100 evrov, sklenil je pogodbo za pravne storitve, za katere je že imel sklenjeno pogodbo z drugim izvajalcem, pri čemer so neupravičeni stroški znašali 5533 evrov, v znesku 2000 evrov je sofinanciral izdelavo promocijskega filma mimo javnega razpisa za izbor programa oziroma projekta s področja knjige. Agencija je nepravilno izvedla postopke oddaje naročil za nabavo osnovnih sredstev in storitev v vrednosti najmanj 33.371 evrov.
V lanskih razpisih so že sledili priporočilom sodišča, je odgovoril JAK in zdaj je temu pritrdilo tudi Računsko sodišče. Zadovoljivo odpravo neskladnega ravnanja s predpisi je presodilo v primeru stroškov nagrad za delo članov strokovnih komisij, glede načina izločanja članov strokovnih komisij agencije v primerih navzkrižja interesov, glede nagrad strokovnih komisij agencije in delovnih komisij s področja knjižničnega nadomestila ter glede izplačila dodatka za delovno dobo.
Nepravilnosti ostajajo pri obračunu in izplačilu sejnin članom sveta agencije
Le delno pa je JAK zadostil ugotovljenim nepravilnostim pri obračunu in izplačilu sejnin članom sveta agencije. Sodišče je namreč v reviziji ugotovilo, da članom sveta JAK-a v letih 2020 in 2021 ni pravočasno obračunal in izplačeval sejnin. Kot piše v porevizijskem poročilu, bi JAK moral v odzivnem poročilu izkazati, da je sejnino članom sveta izplačal v 15 dneh po opravljenem delu, vendar roka plačila ni upošteval pri članih, ki so za svoje delo v svetu izstavili račune.
Ob tem je sodišče še opozorilo, da izplačevanje sejnin na podlagi izstavljenih računov članov sveta agencije bodisi kot samostojnih podjetnikov bodisi kot samozaposlenih v kulturi ni ustrezno, ker so bili ti za člane sveta imenovani kot fizične osebe. "Članstvo v svetu agencije namreč ne predstavlja gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika ali opravljanja poklica samozaposlenega v kulturi," piše v porevizijskem poročilu.
V letih 2020 in 2021, na podlagi katerih je bilo opravljeno revizijsko poročilo poslovanja Javne agencije za knjigo, so bili na čelu JAK-a kar trije vodilni predstavniki. Od januarja 2018 do novembra 2020 je JAK vodila Renata Zamida. Po njeni razrešitvi novembra 2020 jo je kot v. d. direktorja JAK-a nasledil Sebastjan Eržen. Tega je maja 2021 nasledil Dimitrij Rupel, ki je nato odstopil oktobra 2022. 1. novembra 2022 je vodenje JAK-a kot v. d. direktorice prevzela Katja Stergar, ki je bila aprila lani imenovana za polni mandat na čelu JAK-a.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje