O samem zapletu ali kakšnih drugih okoliščinah zgodbe ne vemo še ničesar - razen tega, da si bo Boyd skušal zamisliti, kaj bi Fleming, ki je umrl leta 1964, napisal, če bi živel še pet let dlje in spremljal
O samem zapletu ali kakšnih drugih okoliščinah zgodbe ne vemo še ničesar - razen tega, da si bo Boyd skušal zamisliti, kaj bi Fleming, ki je umrl leta 1964, napisal, če bi živel še pet let dlje in spremljal "geopolitični razvoj hladne vojne". Foto: EPA
Skyfall
Najnovejšemu poglavju filmske veje franšize, Skyfall, ki je v pičlih 40 dneh postal najdonosnejši film v britanski zgodovini, se je Boyd zavestno izognil: "Namenoma ga nisem šel gledat." Foto: Kolosej

Boyd, ki je naslednji v vrsti piscev, ki nadaljujejo delo Iana Fleminga, je o skopem, enigmatičnem naslovu povedal le, da ga je izbral, ker "je manj včasih več".

Bo delal red med hipiji?
"Ne samo, da naslov odlično sovpada s temo nove knjige, je tudi odlična ključna beseda," je zadovoljen Boyd (zdi pa se mu tudi, da bosta črki O v naslovu bralce vsaj podzavestno spomnili na Bondovo številko - 007). O zapletu romana sicer še ni nič znanega, naj pa bi 45-letni agent tokrat potoval po Afriki in ZDA; dogajanje bo postavljeno v zgodovinsko prelomno leto 1969.

Bond gre spet na svoje
"V romanu razvoj dogodkov Bonda prisili v samostojno misijo brez vseh pooblastil," je izdal avtor. Iz družbe Ian Fleming Publications, ki skrbi za franšizo James Bond, pa so sporočili, da se naslov "odlično ujema z ostalimi knjigami v seriji".

Literarni Bond: zanimivejši?
William Boyd ne pušča nobenega dvoma o tem, ali mu je bližje Bond kot literarni ali filmski junak: "V filmih je James Bond stripovski junak; v romanih je precej bolj problematičen, niansiran in zanimiv," priznava pa vsaj, da je robati, svetlolasi Daniel Craig izvirni Flemingovi viziji dosti bližje kot nekateri od njegovih polizanih predhodnikov: "Bondov oče je bil Škot, mati pa Švicarka, tako da v sebi nima niti kaplje angleške krvi. Niti pod razno ni tip uglajenega angleškega dandyja, kot je Roger Moore."

Boyd obenem poudarja, da so v pisni sagi o Bondu "zgodba in razvoj likov ter dobro staro vohunjenje" veliko pomembnejši od "razkazovanja najnaprednejše tehnologije": "Filmi se na neki način opirajo na avtomobile in napravice, ampak podrobno opisovanje v knjigi ne deluje enako, kot če nekaj takega vidiš na platnu."

V pisanju "novodobnih" bondiad sta se do zdaj preizkusila ameriški pisec trilerjev Jeffery Deaver (Carte Blanche, 2011) in Sebastian Faulks, ki je Devil May Care izdal ob Flemingovi stoletnici leta 2008. Deaver, ki je Bonda prestavil v sodobni čas, si je agenta zamislil kot veterana marincev, ki je med drugim služil v Afganistanu.

Secretan … James Secretan
Sicer pa iz Bondovega sveta prihaja še ena zanimiva vest: ob 60-letnici romana Casino Royale, ki se je zgodila pretekli konec tedna, so za javnost razkrili enega izmed prvih osnutkov prvega romana v Bondu. Izkaže se, da je Ian Fleming svojega tajnega agenta hotel poimenovati James Secretan. Leta 1952 je nato malo pred izdajo romana očitno zaslutil, da "Secretan … James Secretan" ne gre v uho čisto tako lepo kot "Bond … James Bond", in ime spremenil.