Uradna zgodovina poroča, da je Ricardo Eliécer Neftalí Reyes Basoalto, kot je bilo pesniku ime, preden se je tudi uradno preimenoval v Pabla Nerudo, umrl 23. septembra 1973, le dvanajst dni po tem, ko je bil priča državnemu udaru, s katerim je na čelu države Augusto Pinochet zamenjal Nerudovega dolgoletnega prijatelja Salvadorja Allendeja.

Krhkemu pesniku, ki je pred tem že dalj časa pešal za rakom na prostati, naj bi čustveni pretres zabil še zadnji žebelj v pregovorno krsto. (Čeprav je novi režim prepovedal javni pogreb, se na tisoče Čilencev ni zmenilo za policijsko uro in preplavilo ulice v pesnikovo čast; pogreb Pabla Nerude tako velja za prvi javni protest proti novi diktaturi.)

Manuel Araya, dolgoletni Nerudov tajnik, voznik in pomočnik, je v zadnjem času v več intervjujih povsem jasno zatrdil, da je pesniku v onstranstvo pomagal novi vojaški režim, ki je hotel preprečiti, da bi nobelovec odšel v izgnanstvo in se v tujini izkazal za glasnega kritika novega političnega vodstva. "Pinochet je bil morilec. Nerudo je dal ubiti, da ne bi zapustil države, kajti bil je intelektualec, ki ga predsednik ni hotel imeti za nasprotnika," njegove besede povzema AFP.

Filmski zaplet: skrivnostni nočni obisk zdravnika in načrti za beg
Araya, ki je ob Nerudovi postelji bedel do nekaj ur pred njegovo smrtjo, trdi, da je bil v bolnišnici Santa Maria v Santiagu hospitaliziran predvsem zaradi skrbi za njegovo varnost in ne zaradi pešajočega zdravja. Spominja se, da je bil Neruda "živčen in napet", prepričan, da se ga hočejo znebiti. Pravi tudi, da je pesnik 24. septembra nameraval odleteti v Mehiko, zato je svojega tajnika in ženo, Matilde Urrutia, poslal domov na Islo Negro po nekaj svojih najdragocenejših rokopisov, dogodke zadnjega Nerudovega dne povzema El Tiempo.
Na poti ju je sredi noči prestregel prestrašen bolnikov telefonski klic, češ da se je v njegovi sobi nenapovedano pojavil zdravnik in mu v trebuh zapičil injekcijo. Ko sta se vrnila v Santiago de Chile, je bil že ves vročičen in zaripel, na trebuhu, kjer naj bi mu zdravnik vbrizgal injekcijo, pa je imel rdečo liso; umrl je še istega dne.

Uradna zgodba ostaja enaka
Fundacija Pabla Nerude, ki skrbi za ohranjanje pesnikove literarne zapuščine in ima v rokah avtorske pravice za njegov opus, je Arayeve obtožbe že zanikala. "Nobenih dokazov ni, da je Pablo Neruda umrl zaradi česar koli drugega kot zaradi raka, ki se mu je razširil po telesu. Ne zdi se razumno skonstruirati novo različico poteka dogodkov samo na podlagi mnenja njegovega voznika."

Araya trdi, da si ne želi ničesar drugega kot pred svojo smrtjo razkriti resnico o tem, kaj se je zgodilo. Prav tako že pokojni Matildi Urrutia je bilo po njegovih besedah tudi popolnoma jasno, da je šlo za umor, a si tega iz strahu za svojo varnost ni upala oznaniti.

Pablo Neruda, ki se je rodil 12. julija 1904, sodi med najvplivnejše pesnike 20. stoletja. Sprva je bila njegova poezija modernistična, nato je prešla v intimizem, iz tega pa v nadrealizem. Njegov opus obsega erotično ljubezenske pesmi, nadrealistično poezijo, zgodovinske epe in politične manifeste. Občutke samote in solidarnosti, magije in stvarnosti, biografskih elementov ter kroniko je združil v refleksivno sintezo. Kot pesnik je združil subjektivno liriko z družbeno angažiranostjo, še posebej v delu Veliki spev, leta 1971 pa je dobil tudi Nobelovo nagrado.