Po besedah žirije se je Ramoveš ustvarjanja poezije lotil kot dejanja absolutne svobode. Na prvi pogled je Ramoveš z narečjem Polanske doline izbral manj kultivirano govorico, toda njegova odločitev je bila, kot je zapisala žirija, odločitev umetnika. Narečje je bila zanj edina možna govorica za ubeseditev sveta svoje poezije, ki ga je v pesniški zbirki Skuz okn strejlam kurente prenesel brezkompromisno in dosledno. Vsebinsko je pesnik ubesedil temačen univerzum, širok razpon zla, ki med drugim sega od nakazane slutnje do mračne podobe in srhljivosti.

"Kdor piše pesmi, jih navadno ne piše zato, da bi ga trepljali po ramenih, lepo pa je, če mu, kadar kliče v praznino, kdo stoji ob strani. Lepo je, če ni sam, kadar iz brisanega prostora zasliši zmešano krohotanje. Zase lahko rečem, da sem vedno imel take spremljevalce, ni jih bilo veliko, bili pa so pravi. Tudi Jenkovo nagrado sprejemam v tem duhu. Jemljem jo kot podporo svojemu početju in kot potrditev, da sem kljub vsemu slovenski avtor. Hvala," je ob prejetju nagrade izjavil pesnik.
Na podelitvi nagrade so ob Ramovešu brali še drugi nominiranci. Za nagrado so bili nominirani še Alenka Jenstrle Doležal za Pesmi v snegu, Gorazd Kocijančič za zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano, Katja Perat za pesmi Najboljši so padli in Marcello Potocco za zbirko Via Francigena. O nagrajencu je odločala žirija v sestavi: Darja Pavlič (predsednica žirije), Primož Čučnik, Marko Golja, Irena Novak Popov in Veno Taufer.

Ramoveš v dobri družbi
Jenkova nagrada je ena najuglednejših slovenskih literarnih nagrad, stanovska nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev (DSP) podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Prvi Jenkov nagrajenec - leta 1986 - je bil Niko Grafenauer. Lani je nagrado za pesniško zbirko Kot dar prejel Primož Čučnik, leto prej pa Ivo Svetina (pesniška zbirka Sfingin hlev).