Foto:
Foto:

Dramo Grenki sadeži pravice je Milan Jesih napisal pred 30 leti in to izhajajoč iz Šeligove igre Kdor skak, tisti hlap. Sodobnemu bralcu pa jo je s spremno besedo približal Samo Koler. Ta se je v njej osredotočil predvsem na predstavitev kulturnopolitičnega pomena, ga je v osemdesetih imelo gledališče Glej, kjer je bila drama premierno uprizorjena.

Grenki sadeži, Beznica in Burka
Tudi Zolajevo Beznico uvaja spremna beseda; predstavitev kultnega romana naturalističnega veljaka je pripravil Tone Smole. Delo, ki je imelo velik vpliv na začetke slovenskega naturalizma - predvsem na Govekarjev roman V krvi - je na novo prevedel Gregor Perko. Prevajalec je povedal, da je v stari prevod Ivana Skušča iz seštdesetih let posegel zgolj s 'kozmetičnimi popravki'.

Izšlo pa je tudi delo o prebrisanem advokatu Burka o jezičnem dohtarju. Gre za anonimno delo iz 15. ali 16. stoletja, za katero je spremno študijo prispeval Miha Pintarič. Ta je s svojo študijo bralce seznanil z miselnostjo in življenjem srednjega veka.

Spomini prve slovenske feministke
Pri Novi reviji pa so izdali delo Skriti spomin ene prvih slovenskih feministk Angele Vode. Avtoričine spomine je uredila Alenka Puhar, ki je knjigo opremila s spremno besedo, časovno preglednico in z opombami, ki bodo bralcu pomagali razumeti pisanje slovenske Simone de Beauvoir.

Angela Vode (1892-1985), organizatorka gibanja za pravice žensk in ena prvih komunistk, je pred vojno izdala štiri knjige, med njimi prvi in drugi del knjige Spol in usoda, v katerih je pisala o nepravičnih razlikah med spoloma. S svojim za takratne čase nesprejemljivim razmišljanjem je razdvojila slovensko javnost in sprožila močno nasprotovanje konservativnejšega dela prebivalstva. In če je bilo prvo obdobje njenega življenja aktivno in spremljano z očmi javnosti, je v drugi fazi pozabljena od vseh pisala svoje spomine. Ti so nastali med letoma 1970 in 1980.