"Jeziki so temeljno orodje informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Te tehnologije pa hkrati predstavljajo novo področje za promocijo jezikovne raznolikosti," je v letošnji poslanici ob mednarodnem dnevu jezika zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova. Prepričana je, da so lahko informacijske in komunikacijske tehnologije posebej koristne pri promociji maternih jezikov, moč napredka pa je treba izkoristiti za zaščito različnih pogledov na svet in promocijo vseh virov in načinov izražanja. "To so niti, ki tkejo preprogo človeštva," piše.
Za jezik, ki zavira komunikacijo, ni prostora
Ob neštetih koristih, ki jih ima tehnologija, pa predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Dušanka Zabukovec opozarja tudi na njene negativne posledice. Vzporedno z vedno hitrejšim razvojem tehnologije je sporazumevanje skrčilo svet in olajšalo povezave med narodi in posamezniki. Hitrejše povezave pa hkrati pomenijo, da mora biti jezik tak, da ne zavira, temveč spodbuja hitrost sporazumevanja.
"Če je torej resnični mednarodni jezik za večino narodov prevod, bo treba veliko truda, da se ta njegova vloga ne bo utopila v neznosni lahkosti sprejemanja angleščine, ki naj bi nadomestila jezike tako zelo raznolikih narodov in narodnosti," razmišlja Zabukovčeva.
Kot pravi, sta zato večjezičnost in povezovanje med jeziki, kakršnega spodbuja Evropa s svojo osnovno idejo združevanja in sodelovanja, zelo dobrodošla možnost za ohranitev jezikov z majhnim številom govorcev, kakršna je slovenščina."Prevajalci v tem pogledu nismo le prenašalci zgodb iz enega jezika v drugega, temveč z izbiro tujih besedil za prevod v svoj jezik (in nasprotno) iskalci stikov in povezav, ki lahko zagotovijo, da se bodo jeziki ohranili in razvijali v vsej svoji specifiki in raznolikosti."

Branje v maternem in angleškem jeziku
V zadnjem desetletju pogrešamo resno raziskavo o tem, kako se v neangleško govorečih državah spreminja razmerje med branjem v maternem jeziku in branjem v angleščini. Eurobarometer je na začetku tisočletja opažal, da v različnih članicah EU-ja od štiri do 30 odstotkov ljudi bere knjige v tujem jeziku, nekaj objav v strokovni publicistiki pa je ob tem jasno nakazalo, da je ta drugi jezik nedvomno angleščina, ki je v nekaterih državah na evropskem severu tako veliko uporabljana. Po besedah profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti in glavnega urednika Mladinske knjige Mihe Kovača, razumejo tamkajšnji založniki knjige v angleščini kot resno konkurenco domači produkciji.
Nadaljuje, da smo močan dodatni znak, da se branje v angleščini v Evropi povečuje, dobili, ko so se na nekatere nacionalne lestvice knjižnih uspešnic začele uvrščati knjige v angleščini. Vsi ti procesi so dobili dodaten pospešek s pojavom elektronskih bralnikov, predvsem Amazonovega Kindla, ki skoraj povsod v EU-ju omogoča nakup ameriških ali angleških e-knjig dobesedno v minuti, z nekaj kliki na bralni napravi. Z izjemo uprave Amazona v tem trenutku nihče ne ve, koliko kindlov je v uporabi v EU-ju. Po neuradnih podatkih v strokovnih krogih gre številka v stotisoče, zelo verjetno preko milijona.
Za Slovenijo to po Kovačevem mnenju ne pomeni nič novega, saj imamo pri nas dolgo tradicijo večjezikovnega branja, le da smo srbohrvaščino, ki je na začetku prejšnjega stoletja zamenjala nemščino, po letu 1989 zamenjali z angleščino.
E-knjige niso let vprašanje tehnologije, ampak potencialna grožnja knjigarnam
Ob tem vidi dve težavi - izjemno močan pritisk angleščine in prepričanje večine, da pomeni uvajanje e-knjig zgolj tehnološko vprašanje, v resnici pa gre za vsestranski preplet pravnih, tehnoloških, kulturnih in poslovnih vprašanj z dolgoročnimi posledicami. Nagel razvoj e-knjige bi navsezadnje utegnil zrušiti tradicionalne knjigarne in knjižnice, kar bi pomembno omejilo kanale za širjenje knjižnih besedil v slovenščini. "Zato je skrajni čas, da o teh rečeh odpremo resno debato," je pozval Kovač.
Elektronska komunikacija kvari jezikovne kompetence uporabnikov
Da se je strah pred prevlado angleščine na svetovnem spletu izkazal za neutemeljenega, pa je nasprotno prepričan Lenart J. Kučić, publicist in strokovnjak za področja tehnologije, medijev in informacijske družbe. Sam opozarja na drug pomislek. "Jezikovni puristi, tudi angleški, se bojijo, da na spletu nastaja nekakšen globalen sporazumevalni jezik, sestavljen iz zmesi angleščine in drugih jezikov. Elektronska komunikacija pa zaradi kratkosti, hitrosti in vzdrževanja nenehne zmanjšane pozornosti kvari jezikovne kompetence uporabnikov, ne glede na jezik, ki ga uporabljajo," dodaja.