Kot je na predstavitvi svoje knjige povedal Prunk, se je s pričujočo izdajo ukvarjal približno 13 let. Leta 2008 je izšla njegova knjiga Racionalistična civilizacija 1776-2000, vendar se je že ob izidu zavedal nekaterih njenih pomanjkljivosti. Pričujoča knjiga je v primerjavi s svojo predhodnico veliko bolj avtorska in vsebuje nekatere njegove teze. Poleg tega je približno polovico poglavij napisal na novo.

Po besedah novinarja in publicista Janeza Markeša je knjiga zastavljena zelo ambiciozno. Nemški zgodovinar Heinza Durchhardt pa meni, da Prunk s knjigo predstavlja sintezo antropološko-zgodovinskega razvoja zahodne civilizacije. Kot izhodišče in rdeča nit se skozi knjigo vlečeta vprašanji, zakaj oziroma kako začenja racionalizem prevevati evropsko civilizacijo in kako se vedno znova vzpenja.

Kapital nas izkorišča, ne poznamo pa protistrupa
V zgodovinskem razvoju po Prunkovem prepričanju šablonske zakonitosti ni mogoče najti. Čar zgodovine je prav v tem, da se razvija po neki svoji, nerazumni logiki. Vendar pa je revolucionarna strast, ki je bila marsikje vodilo napredka, danes na škodo človeštva ugasnila. To je slabo za razvoj človeštva, pa tudi za razvoj njegovih strasti, meni Prunk. Po njegovem nas kapital izkorišča, mi pa ne prepoznamo nobene sile, ki bi se mu zoperstavila.

Meni, da se je slovenski narod v nekaterih trenutkih zgodovine povzpel na višino evropskega duha tistega časa, denimo ob revolucionarnem dogajanju leta 1848, ko je bila v vzponu celotna srednja Evropa, ki je skušala odvreči fevdalne vezi. Ugotovil je, da mora, če hoče obstati, svojo razdrobljeno maso združiti v eno upravno enoto, Zedinjeno Slovenijo, ki je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848.

Tudi v zadnji tretjini 18. stoletja v času velike razsvetljenske politično-socialne akcije v Avstriji z Jožefom II., ki je bil izjemno liberalen in je nameraval celo odpraviti stanovsko ureditev, je bilo na Slovenskem nekaj osebnosti, ki so bile na evropskem nivoju. Med njimi so bili Anton Tomaž Linhart, Žiga Zois, Valentin Vodnik in Janez Karel Herberstein.

Individualizem z roko v roki s požrešnostjo
Za liberalizem je potrebna baza, ki jo lahko tvorijo premožni meščani ali srednje močni kmetje. Ne enih ne drugih na Slovenskem ni bilo, zato se je razvila organiziranost, ki je temeljila na kolektivizmu.

Slovenci po avtorjevih besedah nimamo osnove za razvoj individualizma, kot je to pri Francozih, Angležih ali Dancih. V naši nacionalni zavesti smo se pripravljeni vedno malo umakniti. Moč dobimo v naslanjanju na nacionalno kolektivno. Danes imamo le "grd individualizem", povezan s požrešnostjo in goljufijo, še meni Prunk.