Nagrada KLIO je osrednja stanovska nagrada zgodovinarjev za najboljšo študijo s področja zgodovinopisja, ki jo podeljujejo od leta 2000. Glavni namen nagrade je spodbuda k boljšemu ter predvsem prodornejšemu in kompleksnejšemu raziskovalnemu delu, hkrati pa predstavlja promocijo odmevnih raziskovalnih dosežkov tako med stroko kot v širši javnosti. Ob prezgodnji smrti njenega predlagatelja Ervina Dolenca v letu 2009 se je Zveza zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS) v naslednjem letu odločila, da nagradi klio priključijo še priznanje Ervina Dolenca za zgodovinopisni prvenec.

Med deli, nominiranimi za nagrado KLIO, je bilo več vrhunskih in pionirskih del, "vsako zgodovinopisno delo pa je hkrati tudi delček v mozaik identitete prostora in razumevanja njegove naravne in kulturne dediščine", so zapisali. Komisija se je odločila, da letos nagradi dve deli, saj obe "predstavljata odličen dosežek slovenskega zgodovinopisja". Petra Svoljšak in Gregor Antoličič sta prejela nagrado za delo Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojna ter Jure Ramšak za delo (Samo)upravljanje intelekta: družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji.

Kakšna je bila slovenska prvovojna izkušnja?
Knjiga Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojna je "domišljeno, temeljno zgodovinsko delo, ki kot prvo pri nas celovito in izčrpno obravnava slovensko prvovojno izkušnjo. Njegova dognanja temeljijo na dolgoletnih raziskavah literature in obsežnega arhivskega gradiva, ki so se stopnjevale v zadnjih letih ob zaznamovanju stoletnice prve svetovne vojne." Gre za monografijo, ki sintetično povezuje vojaške, strateške, diplomatske in gospodarske odločitve, ki so vodile v in vplivale na vojaški spopad svetovnih razsežnosti. Knjiga vsebuje pregled poteka vojne in slovenskega prostora in Slovencev v njej.

Knjigo odlikujejo "sveži poudarki na življenju civilnega prebivalstva za fronto, prikazi preskrbe, zdravstvenih razmer, položaja žensk, beguncev ter pretresljivih usod posameznikov na bojiščih in v zaledju. Celota z duhovitim uvodom Toneta Partljiča, z orisom odmevov vojne v slovenski umetnosti, z literarnimi dodatki – citati iz del Ivana Cankarja – z izbrušenim jezikom, zanimivimi ponazorili in pomožnim aparatom je presežek v sodobnem slovenskem zgodovinopisju, ki nagovarja tako strokovnjaka kot laika," so še zapisali pri ZZDS-ju v utemeljitvi nagrade.

Petra Svoljšak je znanstvena svetnica in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter predavateljica na Univerzi v Novi Gorici. Svoje raziskovalno delo usmerja na obdobje prve svetovne vojne in njene vplive na življenje na Slovenskem – med drugim na vprašanja begunstva, okupacij, vloge spolov, problematiko žrtev in padlih, cenzure ter političnega preganjanja, vsakdanjega življenja, pa tudi kulturne zgodovine vojne in spomina nanjo. Med letoma 2012 in 2018 je bila podpredsednica Nacionalnega odbora za zaznamovanje stoletnic prve svetovne vojne.

Gregor Antoličič je zgodovinar mlajše generacije, zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Leta 2018 je doktoriral na temo Maribor in poveljstvo jugozahodne fronte med prvo svetovno vojno na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z zgodovino prve svetovne vojne, s posebnim poudarkom na slovenskem ozemlju kot tudi zgodovino habsburške monarhije v zadnji fazi njenega obstoja.

Politična in družbena kritika pri nas v 70. letih 20. stoletja
Monografija (Samo)upravljanje intelekta: Družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji je druga znanstvena monografija Jureta Ramšaka in predstavlja presežek njegovega dela. Gre za delo, ki analitično in hkrati zaokroženo prikazuje politično in družbeno kritiko v Sloveniji v 70. letih preteklega stoletja. "Avtor prepričljivo pokaže, da so bili kritiki politične oblasti in jugoslovanskega samoupravnega socializma v Sloveniji ves čas živo in bolj ali manj javno prisotni, pri čemer so svojo kritično misel oblikovali ne le v soočanju s sorodnimi tokovi drugod po Jugoslaviji, temveč tudi pod vplivom sočasnih zahodnih intelektualnih tokov," piše v utemeljitvi. Ramšak je monografijo zasnoval kot zgodovinopisno delo, utemeljeno na kritičnem branju arhivskih in drugih zgodovinskih virov, večina katerih je bila pred tem neraziskan.

Kot še piše v utemeljitvi nagrade, gre hkrati "za znanstveno delo, ki spodbuja k odpiranju zgodovinopisja drugim humanističnim in družboslovnim vedam ter k interdisciplinarnemu raziskovanju preteklosti. Poleg znanstvene neoporečnosti in izvirnosti odlikujejo monografijo tudi terminološka inovativnost in preciznost, poglobljena analitičnost ter konceptualna prebojnost na področju intelektualne zgodovine, po katerih izstopa v slovenskem zgodovinopisju. Delo ima tudi nesporen aktualni pomen, saj obravnava večno vprašanje moči in nemoči kritične misli in intelektualcev v razvoju družbenih odnosov in pravic državljanov nasproti nedemokratični oblasti."

Jure Ramšak je znanstveni sodelavec na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Po doktoratu iz sodobne zgodovine leta 2013 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem se v okviru slovenskih in mednarodnih projektov ukvarja z različnimi področji politične, diplomatske, kulturne in intelektualne zgodovine Slovenije in Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Lani je kot podoktorski raziskovalec gostoval na Univerzi na Dunaju.

Življenje v prestolnici v nekdanjem režimu
S priznanjem Ervina Dolenca za znanstveni prvenec s področja zgodovinopisja za dvoletje 2018 in 2019 pa so nagradili knjigo Davida Petelina Živeti v socialistični Ljubljani. Avtor je v svojem delu zajel čas od osvoboditve mesta prek posnemanja sovjetskega modela, uveljavljanja samoupravljanja do razcveta socialističnega potrošništva. Na osnovi raznolikih virov prikazuje celovit razvoj mesta, ki je bilo v času modernizacije podvrženo naglim spremembam.

"S kombiniranim pristopom nas pisec popelje skozi glavne politične dogodke, upravljanje mesta, volitve, urbanistično in arhitekturno zasnovo, stanovanjsko politiko in promet, industrializacijo, preskrbo od racionirane oskrbe do potrošniške mrzlice po zahodnem vzoru, šport, preživljanje prostega časa, kulturo in kulturne institucije, medije, šolstvo, spomenike, praznovanja, obletnice in rituale ter še druge drobne, a zanimive segmente prestolnice republike, ki je postopno izgrajevala svojo državnost," beremo v utemeljitvi priznanja. David Petelin pristopa k obravnavi snovi na zanimiv in svež način, k privlačnosti knjige pa prispeva tudi bogato ilustrativno gradivo. In kot še piše v utemeljitvi, bo knjiga "starejšim generacijam vzbudila nostalgijo, mlajšim pa odkrila, kako so živeli njihovi starši in stari starši".