Kritika se namreč ne more več zapirati sama vase, temveč se mora vprašati, v kakšnem razmerju je do obstoječih družbenih problemov in premikov, so ob dogodku zapisali organizatorji. Dvodnevni simpozij Umetnost kritike, ki ga organizirajo LUD Literatura, Društvo slovenskih literarnih kritikov, Periskop (Berlin) in Lettretage (Berlin), bo potekal na temo vključevalne/izključevalne prakse. Odgovarjal bo na aktualna vprašanja, povezana z literarno kritiko, obenem bo gradil mostove med slovenskimi in tujimi literarnimi kritiki ter pisatelji in uredniki.

Gostje iz Avstrije, Češke, Italije, Francije in Slovenije bodo predstavili svoje referate ter nastopili na kritiških omizjih, na katerih bodo vzpostavili še kako potreben dialog glede aktualnih kritiških problemov ter vloge literarne kritike v današnjem času, so zapisali organizatorji.

Pri kritiku se pogosto osredotočamo na njene specifične pojavne oblike, pozabimo pa, da pravo izhodišče kritike ni v izbranem delu ali pripadajočem teoretskem zaledju, temveč v kritičnem mišljenju, pristopu, ki si ga pravzaprav delijo vse kritiške prakse, še pišejo organizatorji.

Ob tem se poraja vprašanje, kako naj se kritika spremeni ali prilagodi, da bo obenem ostala zvesta svojemu izhodišču, ki nujno pomeni tudi določeno distanco in opozicijo, se sprašujejo. Če je bila kritika tradicionalno razumljena kot konstitutivna praksa in sredstvo razmejevanja - med dobrim in slabim, med posameznimi umetniškimi polji, med ustvarjalcem in kritikom -, je dandanes treba ta razmerja po mnenju organizatorjev na novo premisliti.

Hegemonsko vzpostavljanje navidezne avtonomije kritike in njena konstitutivna naloga pri vzpostavljanju homogenosti - in, posledično, diferenciranja - sta, zdi se, nemogoči (nemara celo nezaželeni), zaradi česar je kritika danes soočena z novimi vprašanji, kot so: ali naj se namesto zapiranja v izključujoči estetski elitizem posveča strategijam za odpiranje prostora in akceleracionističnim taktikam vključevanja, si naj prizadeva za vključitev čim več različnih umetniških praks in ali naj pomaga k večji slišanosti nerazumljenega in zatiranega, ali pa naj še naprej povzdiguje izključujoči ideal zaključenega in popolnega, razmišljajo.

Pogovori in branja bodo potekali v Cankarjevem domu, Trubarjevi hiši literature, Vodnikovi domačiji Šiška in Slovenskem gledališkem inštitutu. Sodelovali bodo Timo Brandt (Avstrija), Franca Mancinelli (Italija), John Taylor (ZDA/Francija) in Božena Spravcova (Češka) ter iz Slovenije Aljoša Harlamov, Tadej Meserko, Mojca Pišek in Maja Šučur.