O oblikovanju v založništvu so govorili na okrogli mizi, ki so jo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) organizirali ob razstavi Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit. Sodelujoči na okrogli mizi Knjiga? Oblikovanje v založništvu so se posvetili tako procesu oblikovanja kot vlogi oblikovalca ter svobodi, ki jo ima pri oblikovanju knjig.

Okroglo mizo je povezovala kustosinja razstave Petra Černe Oven, ki je v uvodu dejala, da je razlog za okroglo mizo to, da je Brumen kot eden od pionirjev sodobnega slovenskega grafičnega oblikovanja začrtal smeri sodobnega oblikovanja tako ščitnih ovitkov kot tudi knjig kot celote. Že v obdobju njegovega več kot štiridesetletnega ustvarjanja je na področju založništva, predvsem zaradi tehnološkega napredka, v procesu oblikovanja in izdajanja knjig prišlo do sprememb. V oblikovanje in tudi izdajanje knjig je korenito posegla digitalizacija dela.

Najprej so spregovorili o procesu oblikovanja in svobodi oblikovalca pri tem. Ilustratorka in grafična oblikovala Eva Mlinar je dejala, da je to, koliko ima svobode, odvisno od tega, kakšna je njena naloga. Večje založbe imajo svoje oblikovalce, in kot ilustratorka v tem primeru nima nadzora nad procesom, tudi pri tisku nima nobene besede in ne more vedeti, kakšen bo končni rezultat.

Ilustratorka in likovna urednica na Mladinski knjigi Tanja Komadina je poudarila pomen sodelovanja med vsemi ustvarjalci knjige, pri čemer so vedno zelo odprti. Pri naslovnicah si nekateri ustvarjalci pogovorov želijo, drugi pa "vidijo eno samo možnost in se nato dogovorijo znotraj tega". Nekoliko drugačen je koncept pri slikanicah. Veliko je izmenjave mnenj, vsi skupaj ustvarjajo celoto.

In kako se lotevajo oblikovanja? Grafični oblikovalec in fotograf Ivian Kan Mujezinović se procesa loti "od znotraj navzven" – najprej vsebina, nato format knjige in razmislek o tisku, šele na koncu razmislek o naslovnici. Drugače pa je v primeru zbirke. Tam se igra znotraj postavljenih pravil.

Za grafično oblikovalko Ajdo Schmidt se proces začne s skiciranjem. Kot je povedala, z delom za večje založbe in zbirkami sicer nima izkušenj. Meni tudi, da je oblikovalec vedno neizogibno na svojevrsten način tudi urednik knjige.

Knjiga kot objekt
Pri založbi VigeVageKnjige se po besedah Anje Zag Golob zavedajo, da je knjiga tudi objekt in da je pomembna haptična izkušnja. Zanjo je pomembno, da znotraj okvirjev, ki jih imajo, naredijo največ, kar se da, ter da avtorju omogočijo čim več svobode.

Kakšen bi bil idealen odnos med oblikovalcem in urednikom? Tanja Komadina si prizadeva, da oblikovalec v proces nastajanja knjige vstopi že na začetku. Mujezinoviću je najljubši odnos z veliko komunikacije, v katerem gre za dopolnjevanje. Pri založbi VigeVageKnjige pa, kot pravi Anja Zag Golob, vztrajajo pri pogovoru.