Nekaj vprašanj, o katerih v radijskih literarnih oddajah razmišljajo Tone Dodlek, Sylvain Tesson, Judith Hermann in seveda Franz Kafka.

"Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes. Ležal je na hrbtu in hrbet je bil trd kakor oklep."

Kafkova dela z leti ne izgubljajo prav nič moči, njegovo upovedovanje občutka osamljenosti in nemoči, fantastičnosti ter grozljivih sanjskih in grotesknih podob, ki pa so še kako resnične, je tudi danes aktualno. Julija je minilo ravno 140 let od rojstva Franza Kafke. Njegova dela so začetek in vir moderne pripovedne proze, avtor Literarnega večera Marjan Kovačevič Beltram pa je izbral odlomke iz romanov Proces in Grad ter novele Preobrazba. Interpretirata jih Nejc Cijan Garlatti in Branko Jordan.

"osamljenost / pride kar tako, / kar tako pa te vzame pod roko"

Gosposka ulica v Mariboru je bila v šestdesetih letih dvajsetega stoletja zagotovo nekaj posebnega; zagotovo takrat, ko so na njej odprli trgovino Plavi 9; v njej so ponujali marsikaj in morda še več. Je bil Plavi 9 tisti nekaj, ki je sprevrnil svet in mu za hip podaril povsem novo perspektivo, je bil sinonim za zgodnje potrošništvo ali priložnost za umirjen trenutek? Ime lokala, predvsem pa zbirka Plavi 9 Toneta Dodleka, priklicuje te in še mnoge druge pomene. Tako je Dodlekova zbirka na prvi pogled poklon Mariboru, na drugi pa precej več: v zbirki in vrsti posameznih pesmi pesnik z lahkoto upesnjuje sodobno potrošniško miselnost, ki jo hkrati potujuje in spodnaša, se ji posmehuje in se ustvarjalno navezuje na ljudsko poezijo, za trenutek ali dva, da pozneje toliko laže zasuka pesem v zaželeno smer, tuji pa mu niso niti sentimentalni trenutki. Za nameček je avtor pospremil pesmi z avtorskimi ilustracijami, hkrati preprostimi in še kako igrivimi. Nekaj pesmi iz zbirke Plavi 9 (izšla je leta 2020 pri Mariborski literarni družbi z natančno spremno besedo Marjana Pungartnika) smo uvrstili v Literarni nokturno: da se spomnimo vsestranskega književnika Toneta Dodleka ob 80. obletnici njegovega rojstva (rodil se je 14. decembra 1943 v Stochachu v Nemčiji, umrl je 5. junija 2021 v Mariboru).

Pozno v noč Jakute Alikavazovic

Jakuta Alikavazovic je francoska pisateljica in prevajalka bosanskih korenin. Svoj prvenec Izmuzljiva telesa je objavila leta 2007 in zanj prejela prestižno Goncourtovo nagrado za prvi roman. Njen najnovejši roman Pozno v noč iz leta 2017 obravnava bolečino izgube in vojne. Roman se je rodil iz tišine, ki se ji je zavezala Jakutina mati, bosanska pesnica, med vojno na Balkanu.

Tudi v romanu Pozno v noč prevladuje tišina: tišina protagonistk, Amélie Dehr in njene pokojne matere Nadie Dehr. Zgodbo spremljamo skozi oči Paula, študenta arhitekture, ki Amélio spozna med opravljanjem študentskega dela nočnega čuvaja v hotelu. Paul se ji sprva izmika, naposled pa se le spoprijateljita in kmalu tudi zaljubita. Vendar Amélio pot zanese v Sarajevo, kjer išče resnico o svoji materi, ki je umrla med vojno na Balkanu. Odlomek romana v oddaji Izbrana proza interpretira Barbara Medvešček.

Sorodna novica Sylvain Tesson: V sibirskih gozdovih

"Sem na pragu sanj, ki so stare sedem let. Leta 2003 sem prvič bival na bregu Bajkalskega jezera. Ko sem stopal po prodnatem bregu, sem odkrival koče v enakomernih razmikih, v katerih so živeli nenavadno srečni puščavniki."

Francoski pisatelj Sylvain Tesson je svojevrsten popotnik, s kolesom je obkrožil svet, prehodil Himalajo, prejezdil azijske stepe. Tudi ustalil se je na svoj način: za pol leta se je naselil v samotni koči na bregu Bajkalskega jezera. Vendar pozor, zunaj je –32 stopinj Celzija. Odlomek iz dela V sibirskih gozdovih v oddaji Spomini, pisma in potopisi interpretira Urban Kuntarič.

"Zbira stvari, za katere misli, da jih bomo potrebovali, ko bo svet propadel. (…) Prepričan je, da drugi nikakor niso pripravljeni na katastrofo, živijo, kakor da katastrof ne bi bilo, kakor da bi bil v tem delu sveta mir zagotovljen."

Prevajalec in publicist Slavo Šerc še ni dobil Sovretove nagrade, vendar ni najmanjšega dvoma, da je v preteklih letih in desetletjih obogatil slovensko prevodno književnost. Za Literarni nokturno je prevedel odlomek iz romana Doma Judith Hermann, zgodbe o človeškem hrčku s trdim prepričanjem. Interpretira ga Darja Reichman.