Spominjamo se Stefana Georgeja, Fjodorja Ivanoviča Tjutčeva in Avgusta Cesarca ter dajemo besedo jubilantu Borisu A. Novaku, ki rojstni dan deli s Francetom Prešernom.

"Počasi se sprehodi proti mikrofonu, z rokami v poševnih sprednjih žepih, palca kažeta drug proti drugemu. Ko začne brati, se mu kolena upognejo, desnica zaniha naprej in nazaj – kot neandertalcu, ki si čestita, ko je vrgel prvi kamen."

Poezija Roberta Blya, leta 2021 preminulega klasika ameriške poezije, temelji na močnih podobah; te so pogosto vzete iz sveta narave, ne pa nujno. V središču tokratnega izbora njegovih pesmi v prozi za oddajo Literarni nokturno so štirje močni ustvarjalci, ki so, vsak po svoje, vzdramili pesnikovo pozornost in se prelili v osrednji motiv njegove poetične meditacije. Pesmi v prevodu Tine Kozin interpretira dramski igralec Blaž Šef.

"In zdaj gospod naj z davkarije, / ki le posluša nas in pridno pivo pije, / recept zaupa nam za kako izbrano jed, / saj skrajni čas je, da tudi on prebije led. / 'Z veseljem,' reče ta in si ne da besede vzeti. / 'Znam peči, kuhati in pražiti pa tudi cvreti, / a če povem popolnoma odkrito, / od vsega znam najbolje speči pito'."

V decembrskih nedeljskih popoldnevih torej na programu Ars serviramo kuharske recepte. Podpisal jih je Mark Crick, so povsem uporabni, predvsem pa so odlična domislica, saj so napisani v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti – od Homerja prek Franza Kafke do Jorgeja Luisa Borgesa, na primer. Ali kot beremo na zavihu knjige Kafkova juha v odličnem prevodu Miha Avanza: "Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce. Kar ni mišljeno kot fraza, pa tudi sladokusci niso mišljeni v prenesenem pomenu. Kaj šele literarni." Režijo cikla, ki bo na sporedu v terminu oddaje Humoreska tega tedna, je prevzel Klemen Markovčič.

V Izbrani prozi tokrat gostimo nagrajeno švedsko pisateljico Saro Gordan, rojeno leta 1972 v Stockholmu. Predvajan bo odlomek iz njene četrte knjige Noč, za katero je leta 2022 prejela ugledni švedski nagradi: nagrado časopisa Svenska Dagbladet za najboljše prozno delo in nagrado Vi. V delno avtofikcijski pripovedi se mati spominja zgodnjega starševstva, drobcev iz vsakdanjega življenja, bolezni, pisanja. Noč je zgodba o letih odraščanja, ločitvi, izčrpanosti in skrbi za otroke, predvsem pa je to zgodba o ljubezni. Odlomek je prevedla Lucija Stupica.

"Priznam: težko pišem. Le jecljam. / Jaz, pesnik, mojster klasičnih oblik, / profesor verza. Bilo bi me sram, / če bi študentje vedeli. A dotik // peresa in papirja me paralizira. / Nerodno raste pesem iz tišine."

Ob 70. jubileju pesnika, dramatika, prevajalca, literarnega teoretika in profesorja Borisa A. Novaka poslušamo pesmi iz njegovega monumentalnega dela, epa v treh knjigah, Vrata nepovrata. Vrtnar besed, kot pesnikom pravi sam, v več kot 40 000 verzih, večinoma povezanih v tercine, priklicuje lirične pokrajine sedanjosti in preteklosti, govori o mrtvih, živih in tistih, ki jih obuja v spominu. Kot v spremni besedi tretjega dela zapiše Janez Vrečko: "Pred nami kljub resničnim podatkom torej ni zgodovinopisje, ampak zgodbovinopisje." V oddaji Literarni večer se ponovno spominjamo pesmi, ki smo jih posneli, še preden so izšle v knjižni obliki, v njej pa spregovori tudi pesnik. Interpretirajo Sabina Kogovšek, Tomaž Gubenšek in Pavle Ravnohrib. Režija Igor Likar.

"… in dnevi ki v predzgodovini žgali / so nas kot rane glej! kako skopne ... / stvari ki smo jih cvet imenovali / ob mrtvem viru zelene."

Ob 90. obletnici smrti nemškega pesnika Stefana Georgeja bo v Literarnem nokturnu predvajan izbor njegovih pesmi v prevodu Kajetana Koviča. Stefan George je živel med letoma 1868 in 1933. V navezavi na simboliste je v svojih pravilnih verzih, polnih poglobljene liričnosti, segal h grškim klasikom. Zagovarjal je larpurlartizem in se tako upiral sodobnemu realizmu. Georgejeve pesmi interpretira dramski igralec Daniel Malalan.

Na predvečer godu sv. Nikolaja ali Miklavža pa v Literarnem nokturnu lahko prisluhnete interpretacijam nekaj različic zapisov ljudske obredne pesmi Miklavž in hudoba. O svetem Miklavžu, dobrodelnem škofu iz Mire v Mali Aziji je napisanih veliko legend, ena izmed njih pripoveduje, da je svetnik nekoč posekal drevo, posvečeno boginji Diani, pa se mu je hudič hotel maščevati tako, da je romarjem, ki so se vozili z ladjo k Miklavževi cerkvi, podtaknil čarobno olje, s katerim bi cerkev zrušili. A na poti se jim je prikazal Miklavž, jim vse pojasnil in ukazal vreči olje v morje. Zgodba je bila večkrat tudi upodobljena, prav nanjo pa se nanašajo tudi omenjene obredne ljudske pesmi. Najpogosteje jih pojejo ali uporabljajo kot molitve. V Štrekljevi zbirki slovenskih ljudskih pesmi je zapisanih več različic iz Primorske, ki se med seboj tudi vsebinsko razlikujejo. Interpretirata Medea Novak in Nejc Cijan Garlatti.