Še posebej, ko opozarja na družbene anomalije, ko nam zastavlja vprašanja, na katera nimamo enoznačnega, jasnega odgovora – na primer, kakšna je narava zla, pravičnosti, osebne odgovornosti in druga. Izbor tokratnih literarnih poudarkov je zaznamovan s prav takimi vprašanji, spremljajo pa jih kritični, satirični ali brezkompromisni toni.

V Izbrani prozi z odlomkom iz romana Razblini se predstavljamo poljsko pisateljico mlajše generacije, aktivistko Anno Cieplak (1988). Napisala je že šest romanov, za prvega je leta 2017 prejela dve nagradi za literarni prvenec, Conradovo in nagrado Witolda Gombrowicza. Roman Razblini se je izšel leta 2021, odvija se na dveh časovnih ravneh in pripoveduje zgodbo skupine mladih, ki so v šlezijskem rudarskem mestu odraščali tesno povezani. Zapuščene od staršev, ki so v poznih 90. letih odšli na delo v Evropsko unijo, jih je vzgajala babica dveh izmed njih, dokler ni tudi sama odšla s trebuhom za kruhom. Pozneje se poti junakov romana razidejo, dokler se spet ne srečajo v romaneskni sedanjosti, ko se babica nepričakovano vrne z dela v tujini, zdaj sama potrebna njihove pomoči. Odlomek je prevedla Jana Unuk.

Sorodna novica Misli, ki jih je v dnevnik zapisovala Alja Tkačev, "markanten igralski original"

"Sprašujem se, zakaj to počne. Mogoče me hoče oma ponižati s tem, da me vključuje v svet odraslih, ki je predvidljiv kot vsa ta mesečna perila? Kot da ne bi vedel. Slačil sem že Alini hlačke in razlikujem mesta, kjer se pusti dotikati – in vem, kdaj ne. Tudi modrc ji znam sleči z eno roko. Omama prilepi dva vložka na različnih mestih: enega spredaj in drugega zadaj. Ta zadaj sega skoraj do gumice na bokih. Reče: 'Nauči tega Alino, da se ne bo svinjala. In pazi, ker je od pack krvi slabše samo, če jih ni.'"

Alja Tkačev je bila ena prvih izstopajočih igralk Slovenskega mladinskega gledališča, v sedemdesetih in osemdesetih je prejela Sterijevo nagrado in Borštnikov prstan, poleg tega pa je bila pesnica, pisateljica, dramatičarka, pedagoginja in prevajalka. Kot pravi avtorica predloge za ustvarjalkin Literarni portret Cvetka Bevc, so literarno morda najmočnejši dnevniki Alje Tkačev; pisala jih je od leta 1962 do konca svojega življenja. Izbor njenih zelo iskrenih izpovedi je izšel v knjigi z naslovom Igralka s svinčnikom.

"Strašno rada bi začela pisati pravi dnevnik, a se mi nekako ne posreči. Najbolj me moti to, da bi morala, preden prav zares začnem, najprej napisati zgodovino svojega desetletnega teatrskega dela. Morala bi si vsaj zlomiti nogo, da bi vsaj en mesec in še več mirovala in bi navsezadnje le našla čas za tako pisarijo."

Interpretira Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič.

Avtor slovitega dela Kandid ali optimizem François-Marie Arouet, na kratko Voltaire, je bil prvi med razsvetljenci, filozof, književnik, zagovornik človekovih pravic, podjetnik in erudit. Bil je tudi eden najpomembnejših francoskih zgodovinarjev, avtor množice filozofskih razprav, romanov, novel, kratkih zgodb, prigod, pesnitev ter celo prenosnega filozofskega slovarja in številnih klasicističnih tragedij. Danes je najbrž najbolj znan prav po liku Kandida in njegovih prigodah. V tretjem in četrtem poglavju Kandida z veliko mero satire opiše norosti vojne, ki jih Kandid izkusi v iskanju svoje ljubezni Kunigunde. Poglavji sta v radiofoni obliki zaživeli v oddaji Literarni nokturno, in sicer v prevodu Primoža Viteza in interpretaciji Blaža Šefa.

Proti vojnam je odločno nastopal tudi Howard Zinn (1922–2010), družbeno angažiran profesor zgodovine in politologije na bostonski univerzi, neomajen borec za mir, socialno in ekonomsko pravičnost. Odraščal je v priseljenski judovski delavski družini v Brooklynu, delal v ladjedelnici, bil bombardir ameriškega letalstva v drugi svetovni vojni in te izkušnje so odločilno oblikovale njegov odnos do sveta in ljudi, njegovo protivojno stališče in strast do proučevanja zgodovine in družbe. Legendarni mentor ne le študentom, temveč tudi številnim intelektualcem, umetnikom in aktivistom, je za svoje življenjsko delo Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike prejel več priznanj doma in v tujini. Njegov opus obsega več kot dvajset študij ter na stotine člankov, intervjujev, radijskih in televizijskih oddaj, dokumentarcev in avtobiografijo Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku. Slovenski prevod te knjige bo pravkar izšel pri založbi Sophia, v izbranem odlomku pa osvetli svoj pogled na vietnamsko vojno. Prevajalka Neža Vilhelm.